Mag. Zvone Zinrajh: seniorji in socialna varnost.

Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva 2013 – 2020: Kam in kaj z njo, seniorji? Slovenija se, tako kot druge Evropske države, sooča z intenzivnim staranjem prebivalstva, skladno s tem pa mora razvijati podporne storitve, ki bi omogočale starejši populaciji kakovostno življenje v starosti, njihovim svojcem pa enostavnejše usklajevanje družinskih in službenih obveznosti. Ena teh storitev je socialna oskrba na domu, ki se je v Sloveniji začela intenzivno razvijati v zadnjih desetih letih.Razvoj politike socialne varnosti bo tako v prihodnosti za Slovenijo velik in pomemben izziv, pri katerem bo v ospredju vprašanje, kako se sistemsko prilagoditi demografskim spremembam ob omejenih finančnih virih in ohranjanju oziroma izboljševanju dosežene ravni socialne varnosti. Vprašanja, ki se nam v tem kontekstu zastavljajo, so predvsem naslednja: kako zagotoviti učinkovitejšo socialno državo, do kam bo pri tem segla solidarnost in kje se bo začela odgovornost posameznika za njegov socialni položaj,  kako razviti potrebne kakovostne, dostopne in raznolike storitve sistemov socialne zaščite ter kakšen bi bil najboljši vzdržen model njihovega financiranja.

Državni zbor RS je aprila lansko leto sprejel Resolucijo o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013–2020 kot temeljni programski dokument Slovenije na področju socialnega varstva. Opredeljuje osnovna izhodišča za razvoj sistema, cilje in strategije razvoja socialnega varstva, določa mrežo javne službe socialnovarstvenih storitev in programov, opredeljuje način izvajanja in spremljanja programa ter odgovornosti posameznih akterjev na različnih ravneh.

Resolucija torej zajema neposredno uresničevanje zastavljenih ciljev preko izvedbenih načrtov na državni in lokalni ravni (morda kdaj tudi regionalni ravni) v dveh štiriletnih obdobjih (2013–2016 in 2017–2020). Ker je prva pristojnost v vladni pristojnosti, nam bo glede na sestavo aktualne vlade vsem zrasla dolga, dolga brada, preden se bo  kaj premaknilo na bolje. Posebej v Podravju, Pomurju, na Koroškem in še kje.

Stopnja delovne aktivnosti prebivalcev v Podravju je v zadnjih nekaj letih med  najnižjimi v Sloveniji (43,7 % v letu 2013); stopnja brezposelnosti je višja od državnega povprečja (leta 2013 kar 14,6 %, državno povprečje je bilo 12,9 %). Povečevanje dolgotrajne brezposelnosti pušča posledice tako na materialnem stanju prebivalstva kakor tudi povečuje vse več osebnih stisk in težav, ki se kažejo v pojavnosti okrnjenega duševnega zdravja, bolezni zasvojenosti, nasilju in drugih zdravstvenih težavah. Vse pogosteje so prisotne nove skupine socialno ogroženih (n.pr.: vedno večja skupina starejših, ki s svojimi prihodki preživlja mlajše člane družine ter mlade odrasle osebe, ki po zaključenem formalnem izobraževalnem procesu dlje časa ne dobijo zaposlitve).

Številne socialne problematike, s katerimi se srečuje prebivalstvo, postajajo vse bolj kompleksne in večplastne, zato so na različnih področjih potrebni novi, bolj celoviti programi, s katerimi se bodo lahko zadovoljile potrebe ranljivih skupin. Ključna prioriteta na področju socialnega varstva za obdobje 2014-2016 mora biti med drugim tudi  razvoj novih oblik pomoči na domu za starejšo generacijo.

Glede na slednje trditve, si poglejmo trenutno stanje:

a) Staranje prebivalstva in na drugi strani želja po čim daljšem bivanju doma, narekuje nove oblike pomoči starejši generaciji s pripravo programov in možnostmi, ki jim bodo to omogočale. Obstoječe oblike potrebujejo spremembe in nadgradnje v smeri vzpostavitve tistih programov, ki bodo v dani situaciji odgovorili na potrebe starajoče se generacije.

b) V krogu strokovnjakov in izvajalcev se ugotavlja, da je gospodarska kriza močno poglobila stisko ljudi in povečala število ljudi, ki prej pomoči niso potrebovali. Upravičenci do različnih oblik pomoči so občani različnih starosti: mladi, družine z otroci, bolni, starejši in upokojenci.

V porastu je krog upravičencev, ki sicer imajo zaposlitev, vendar jim mesečni dohodki ne omogočajo dostojnega življenja in so zaradi tega v hudi stiski. Dolgotrajna brezposelnost staršev predstavlja hendikep za vso družino in povečuje brezup in revščine otrok in mladoletnikov. Zaradi brezposelnosti mladih so pokojnine staršev in starih staršev velikokrat edini redni vir dohodka v družini.

c) Veča se število primerov, ko se upravičenci do varstvenega dodatka le-temu odpovedo predvsem zaradi ohranitve premoženja svojim potomcem.  Prav tako vse več starejše populacije živi osamelih na kmetijah, ki jih zaradi starosti več ne morejo obdelovati in si z delom zagotoviti dostojno življenje. V programih pomoči na domu se ugotavlja, da se starostna meja uporabnikov socialne oskrbe na domu zvišuje. Povečuje pa se tudi število uporabnikov, ki vsakodnevno potrebujejo socialno oskrbo na domu. Storitev se vse pogosteje izbira kot alternativno storitev institucionalnemu varstvu.

d) Posledice gospodarske krize in brezposelnosti so se po letu 2011 odrazile tudi v porastu nasilja v družini zaradi nezmožnosti plačevanja stanovanjskih stroškov, kar ima za posledico vse več deložacij. Vse to pomeni bistveno večji pritisk na socialnovarstvene programe, ki žal ne uspevajo zagotoviti pomoči vsem uporabnikom.

e) Problematika mladih brezposelnih je v Podravju nesprejemljivo velika in rezultira z različnimi posledicami: mladi zapuščajo domovino in se odpravljajo, kot nekoč njihovi dedki v rajnki Jugi, s trebuhom za kruhom v tujino; za mnoge mlade, ki ostajajo doma, še vedno skrbijo starši ali stari starši.

Mladi, ki ne zmorejo poskrbeti zase in si sami ustvariti dom in družino lahko le nemočno zrejo v neperspektivno prihodnost. V takem okolju o pristni sinergiji mladih in starejših seveda ni mogoče govoriti.

Tako kot v Podravju se tudi v drugih območjih naše države soočamo s pomanjkanjem učinkovite socialne mreže, ki jo omenjena resolucija opredeljuje kot mrežo programov za preprečevanje in reševanje socialnih stisk ranljivih skupin prebivalstva. In posledično se dogaja vse to, kar sem ravnokar kritično izpostavil.

mag. Zvone Zinrajh
predsednik Kluba seniorjev in seniork SDS