Mag. Vizjak: "Vlada naj oceni tveganja o TEŠ 6 in sprejme ustrezne ukrepe za obvladovanje teh tveganj"
torek, 16. 7. 2013Danes v državnem zboru poteka izredna seja, ki jo je zahtevala poslanska skupina SDS in na kateri poslanke in poslanci razpravljajo o problematiki šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6). V imenu predlagatelja je dopolnilno obrazložitev predstavil poslanec mag. Andrej Vizjak.MAG. ANDREJ VIZJAK: Spoštovani predsednik, spoštovana ministra, kolegice in kolegi! Investicija v blok 6 Termoelektrarne Šoštanj predstavlja eno največjih slovenskih energetskih investicij, največjo posamično investicijo in mislim, da je prav, ker je bil parlament v to investicijo vpleten, ko je izdal poroštvo države za najetje dolgoročnega posojila v višini 440 milijonov evrov in tudi pod določenimi pogoji, da se tudi parlament seznani in tudi tekoče seznanja s spremembami na tej investiciji.
Kaj je temeljni namen predlagateljev, temeljni namen predlagateljev, ko smo se odločili za sklic te seje? Pravzaprav sta dva. Prvi temeljni namen je, da ob zelo različnih informacijah o vrednostni investicije da parlament tistim, ki vodjo investicijo, to je Termoelektrarni Šoštanj in Holdingu slovenske elektrarne, zelo jasno sporočilo, da smo omejili navzgor vrednost te investicije na milijardo 302 milijona evrov in da so bili to pogoji pod katerimi je bilo najeto poroštvo in da je ta vrednost najvišja možnost vrednost te investicije, kajti slišali smo, da se investicija zaradi takšnih in drugačnih razlogov draži. Jaz mislim, da je prav, da damo tu zelo jasno zavezo, da ne pristajamo na nadaljnje dviganje investicijske vrednosti tega projekta. Drugi temeljni namen te zahteve je bil, da se tako Termoelektrarna Šoštanj kot tudi Holding slovenske elektrarne kot tudi vlada, ki je neke vrste predstavnica lastnika ali upravljavca te lastnine v imenu države, zave tveganj, ki bodo nastali z začetkom obratovanja tega projekta. Namreč, cene električne energije, tržne cene, ki so napovedane za obdobje, ko bo ta objekt že pričel obratovati, so bistveno pod cenami, ki so jih predvidevali v vseh dosedanjih investicijskih programih in lastna cena te investicije, to se pravi lastna cena električne energije iz te investicije se dviga zaradi dviga investicije, kar pomeni, da nastaja razlika med to ceno in kar pomeni, da vse nakazuje na to, da bodo tu določena tveganja, da bo investicija proizvajala zgubo in prav je, da vlada oceni ta tveganja in še bolj prav je, da se pravočasno pred pričetkom obratovanja teh investicij sprejmejo ukrepi za obvladovanje teh tveganj. To so temeljni nameni predlagateljev za sklic te seje. Jaz bi bil zelo vesel, spoštovane kolegice in kolegi, če bi se tudi v razpravi pravzaprav dotikali teh namenov, lahko pa zahajamo v zgodovino tega projekta, kjer bomo vsi z veseljem potem diskutirali o tem.Žal pa sam ne morem brez tega, da ne naveden kronologije dogodkov tega projekta, ker mislim, da je prav, da jo brez obtoževanja kogarkoli, ker mislim, da je prav, da tudi to obelodanimo. Leta 2006 je bil ta projekt uvrščen v resolucijo nacionalnih energetskih projektov zaradi tega, ker je bil prepuščen, ker je bil tudi prepoznan kot perspektivni energetski projekt. Zakaj? Zaradi tega, ker je bila takrat na podlagi podatkov investitorja vrednost investicije ocenjena na okoli 600 milijonov evrov, ker je bila takrat cena električne energije okoli 55 do 60 evrov za megavatno uro in takrat je bila Slovenija v precejšnjem primanjkljaju kar se tiče proizvodnje. Mi smo namreč za 20% do 25% več porabili električne energije kot smo jo v Sloveniji proizvedli, bili smo torej energetsko odvisni in prav je, da je vsaka država kar se da energetsko samozadostna oziroma neodvisna. Takrat se je kazala tudi vrzel v vseh državah regije, kajti vse države regije so bile takrat v času konjunkture, pa ne samo leta 2006 temveč od leta 2000 ali še nekoliko nazaj je bilo električne energije v širši regiji premalo, takrat je vstopala v Evropsko unijo tudi Bolgarija, ki je zaradi vstopa v Evropsko unijo morala zapreti svojo nuklearno elektrarno kar je še dodatno znižalo proizvodne kapacitete v širši regiji oziroma na Balkanu. Torej, takrat so bile napovedi, da bo vsem državam v letu 2020 v Evropi primanjkovalo električne energije, razen Francija ki ima veliko jedrskih elektrarn je tista, ki bo imela zadosti oziroma več proizvedene energije kot jo je porabila. Torej, v širši regiji se je kazal padec, to se pravi čedalje večji korak med proizvodnjo in porabo in v sled tega so bile države kar prisiljene zastaviti investicije, ki bi v relativno kratkem času dale nove proizvodne vire. Torej leta 2006 je bila investicija prepoznana kot tista, ki zagotavlja varnost, zanesljivo in konkurenčno oskrbo z električno energijo v Sloveniji. Do leta 2008 se je seveda že začelo pripravljati tudi investicijske programe v letu 2007, konkretno septembra je bil sprejet tako imenovan Novelirani investicijski program – NIP 1, ki je postavil to vrednost investicije nad milijardo evrov. Takrat je bila ta noveliran investicijski projekt narejen na podlagi ponudb dobaviteljev opreme kajti pred tem nismo imeli realnih cen kajti cene ni mogoče dobiti preden ne dobite ponudnika, ki to opremo prodaja in takrat je bila ta cena postavljena na dobro milijardo evrov.Glede na cene električne energije, takrat je bila približno devetdeset evrov za megavatno uro nič ni kazalo, da bi kdaj padla je bil tudi takrat v letu 2008 prepoznan projekt kot ekonomsko upravičen, smiseln in tudi podpore vreden. Zato je imela vlada v kateri sem bil tudi gospodarski minister oziroma minister odgovoren za energetiko pozitivni odnos do te investicije v temu okolju, ki sem ga omenil. Zato sem podčrtal tudi okoliščine, ki so botrovale takratnemu stališču. Ko pa je nastopila gospodarska kriza, ko so se razmere drastično, čez noč spremenile, ko so cene električne energije padle za več kot polovico, to se pravi na približno štirideset evrov za megavatno uro in ko se je ta investicija še kar naprej dražila, kajti že leta 2009 je investicija še narasla za nekaj sto milijonov evrov smo seveda nekateri trkat že opozorili vlado, jaz konkretno predsednika Vlade, Boruta Pahorja, da velja ponovno premisliti o tej investiciji. Konec leta 2008 oziroma 2009 je bilo prelomno tudi za ta projekt, okoliščine so se bistveno spremenile, odgovorni investitor bi ponovno premislil o temu projektu. To so naredile praktično vse gospodarske družbe, vse gospodarske družbe, ki so snovale, načrtovale investicije v letih pred krizo so te investicije drastično spremenile oziroma jih revidirale v novih pogojih poslovanja z nastopom gospodarske krize. Takrat je v temu parlamentu konkretno aprila, maja, leta 2009 potekalo tudi poslansko vprašanje kakor tudi odgovor na to poslansko vprašanje ter javna razprava o temu odgovoru i takrat smo si izmenjali mnenje kako gledamo na to investicijo. Takrat smo želeli ponovno revidiranje te investicije in takrat je bil za to še čas. Leta 2008 je bila podpisana sicer pogodba, bila je plačana tudi rezervacijska premija v višini okoli petindvajset milijonov evrov in to je bilo vse, takratne posledice bi lahko omejili na marsikakšen način, če bi se seveda premislili ali kakor koli spremenili odnos do tega projekta..Še enkrat podčrtujem, da nismo takrat v takratni opoziciji zahtevali odstavitev tega projekta oziroma odstop od tega projekta, zahvali smo zgolj ponovni pomislek o temu projektu v spremenjenih okoliščinah. Spremenilo se ni nič, zadeva se je nadaljevala, torej investicija se je nadaljevala in potem se je seveda tudi kakor se je nadaljevala tudi dražila. Septembra, leta 2012 je bila izdelana Novelacija investicijskega programa 5, to se pravi NIP 5, ki je postavila investicijsko vrednost tega projekta na milijardo 302 milijona evrov. Izdelana je bila tudi revizija oziroma recenzija tega noveliranega investicijskega programa, ki jo je izdelala ugledna hiša KPMJ. Skratka, cena, ki je bila postavljena na milijardo 302 milijona evra ni bila zgolj neka izmišljotina investitorja, temveč je bila tudi potrjena s strani tistih, ki so recenzirali to kompletno investicijo. In to je bila tudi osnova prejšnji vladi, da je ceno, tudi s podporo parlamenta fiksirala na eno milijardo 302 milijona evrov, in pod temi pogoji je bilo tudi izdano poroštvo.Še več, poroštvo je bilo izdano tudi pod pogojem, da je vsakršno odstopanje od te, bistveno odstopanje od te vrednosti potrebno nemudoma s strani investitorjev prijaviti ali predstaviti vladi. Do aprila letos, do aprila letos ni bilo tega sporočila, še več, to sporočilo je prišlo po tem, ko so zadevo že obravnavali slovenski mediji in opozorili, da se bo projekt podražil še za nadaljnjih 140 milijonov evrov. Danes smo lahko slišali od vodstva holdinga slovenskega elektrarne in tudi od vodstva Termoelektrarne Šoštanj, da so vsa vodstva HSE in TEŠ vedela za cifro 1,4 milijarde evrov že od samega začetka, to je tam od leta 2008, 2009. Torej jaz pravzaprav ne razumem, zakaj ni niti eno vodstvo teh gospodarskih družb obvestilo ne vlade, ne parlamenta o tem, da bo ta investicija toliko stala, ampak so zadevo skozi vse investicijske programe prikazovali na zneskih kot sem jih omenil. Skratka, s temi izjavami je nekaj hudo narobe. In kako to, da ni vodstvo TEŠ-a oziroma tudi HSE, ker vemo, da sedanje vodstvo je že od lanskega leta, če je to vedelo že od leta 2008, zakaj ni obvestilo pristojnega ministra, nemudoma ali že ob času podpisa poroštvene pogodbe, temveč šele aprila letos.In prepričani smo in tudi včerajšnji sprejeti sklepi na vladi so v smeri, da ne bo moč investicije dokončati v rokih, kot jih predvideva NIP 5 in tudi ne v zneskih oziroma v cenah, ki jih predvideva NIP 5. Torej vlada je včeraj priznala, da se bo investicija podražila, pri čemer ni danes nihče znal povedati za koliko. Ali je to res 140 milijonov ali je 120 ali je 180 ali je 250. Vsi pa vedo, da se je podražila in vsi vedo danes, da se ne bo spoštovala poroštvena pogodba in to ni dobro, to ni prav. Zato smo želeli poslanci prvič zavezati poslanci, predlagatelji te sklice zavezati vse odgovorne, da investicijo omejijo na investicijsko vrednost zadnjega noveliranega investicijskega programa, ki je bil revidiran. To se pravi na milijardo 302 milijona evrov in nič več. To je prva, predlog sklepa oziroma predlog zaključkov, ki jih predlagamo. Druga stvar je še nekoliko bolj problematična. Namreč več kot jasno je, da tržne cene in tudi napovedi tržnih cen za naslednje triletno obdobje, namreč morate vedeti, da se trguje z elektriko tudi za tri leta naprej in da so približno že danes znane cene električne energije na trgu. Tukaj imamo borzo električne energije v Leipzigu, to je tako imenovana borza EX, kjer se trguje z električno energijo in znano je, da se cene električne energije v naslednjem triletnem obdobju ne bodo bistveno spremenile, glede na današnje cene, to so pa krepko cene pod 40 evrov za megavatno uro. Znano pa je, da noveliran investicijski program pravi, da bo investicija ekonomsko upravičena, če bodo cene že tam leta 2015 63,5 evrov za megavatno uro oziroma 75 evrov za megavatno uro leto kasneje, 2016. Mi vemo, da teh cen ne bo moč doseči v teh letih. To je danes jasno. In danes je jasno, kajti napovedi tržnih cen v dokumentu noveliranem investicijskem programu pravijo, da bodo potem še kar rasle. Jasno je, da ne bodo tako rasle. In jasno je, da bo vrzel med lastno ceno tega objekta, ki bo okoli 67 evrov za megavatno uro v letu 2016, tako je namreč napisano v NIP 5, vrzel med to tržno ceno velika in da bo projekt proizvajal izgubo. Slišali smo od predstavnikov holdinga, da bodo to zgubo, ki jo napovedujejo tudi sami oziroma se zavedajo, da bo tu problem, vsaj prva tri leta, krili iz ostalih proizvodnih virov. To se pravi, da bodo verjetno Dravske elektrarne še kar naprej pokrivale izgubo v tem. To se pravi, da bodo s tem miksom zagotavljali neko nižjo prodajno ceno iz cele bilančne skupine. Jaz ne vem, če je to dobro. S strani Holdinga slovenske elektrarne smo tudi slišali, da bodo zamrznjene vse ostale še nezačete investicije v nove proizvodnje vire. Verjetno so mišljene tu srednje savska veriga, verjetno je mišljena tudi morebitna hidroelektrarne na Muri in podobno, da ne govorimo o Termoelektrarni Trbovlje, ki čaka na neko razvojno odločitev že kar nekaj časa. Torej, tak scenarij lahko postavi in lahko predstavlja veliko grožnjo poslovanju holdinga slovenske elektrarne, vse slovenske energetike in tudi države Slovenije, ki je vzpostavljena preko poroštva do te investicije. Zato predlagamo, da Vlada oceni ta tveganja, da naredi različne scenarije gibanja tržnih cen v prihodnje in seveda tudi sprejme ustrezne ukrepe za obvladovanje teh tveganj, da ne bomo potopili vsega oziroma da te ukrepe začnemo tudi pravočasno izvajati, da nas ne bodo seveda številke in negativni poslovni rezultati prehiteli. Holding slovenske elektrarne je visoko zadolžen. Dodatnega prostora za zadolževanje ni. In zato menim, da je problem relativno kritičen. Namen, spoštovani, predlagateljev je, da na podlagi okoliščin, ki so danes znane, ki so se bistvene spremenile v letu 2009 izpeljemo to investicijo brez najhujših posledic, ki bi jih lahko bilo, če bomo tiščali glavo v pesek. če bomo pa še naprej tiščali glavo v pesek, dražili investicijo in upali, da bodo cene električne energije kar naenkrat zopet poskočile na ravni 90, 100 evrov za megavatno uro pa bomo delili lažna upanja in s tem tudi verjetno oteževali reševanje tega konkretnega projekta v prihodnje.Še nekaj okoli pričakovanih cen električne energije. Pričakovane cene električne energije bodo prej s pritiskom šle navzdol kot navzgor. V zadnjih letih, to se pravi od leta 2008 do leta 2013 so se cene električne energije na drobno, to se pravi kar plačujemo, povišale za 46%. Pri čemer se energija ni povečala za nič, kvečjemu padla je. Cene so se povečale zaradi višje omrežnine, ki je sestavni del maloprodajne cene. Cene so se povišale zaradi povečanega prispevka za obnovljivo energijo in cele so se povečale tudi zaradi višjih dajatev, davkov na energent. Torej, drobnoprodajne cene se niso povečale zaradi rasti cene same energije, ki je zgolj ena izmed komponent na položnici, ki jo dobite. In ko spremljam tudi zaveze sedanje vlade je prej pričakovati pritisk na znižanje cen, kot pa na zvišanje cen, kar pomeni, da ne bo prostora za nadaljnje povečevanje cen za energijo. Kar pomeni, da tisti, ki upajo, d se bodo cene zopet vrtoglavo dvignile, seveda, bolj ali manj nerealno. Tudi dogodki v drugih državah, še posebej Nemčiji, ki je veliko vložila v obnovljive vire in sedaj oblikuje cenovno politiko teh cen tudi na podlagi premij, ki jih daje proizvajalec oziroma tem investitorje v obnovljive vire, govorijo vse bolj, da je vse manj pomembno koliko je dejansko cena proizvedene energije in s to politiko subvencij oziroma povračil diktira pravzaprav tudi ceno. In ni videti da bi to politiko kdo spremenil in je pravzaprav zelo realno, da bodo cene ostale bolj ali manj na tem nivoju. To pa pomeni za ekonomsko upravičenost projekta bloka 6 lahko še dodatne skrbi.Spoštovani! Želimo prvič, da se še enkrat in znova ta Državni zbor opredeli do maksimalne vrednosti te investicije, to je 1,302 milijona evrov in želimo, da Vlada pravočasno pripravi oceno tveganj zaradi razmer na trgu z električno energijo v začetku in tudi zaradi tako narastle investicije in sprejme ustrezne ukrepe za obvladovanje teh tveganj.
Kaj je temeljni namen predlagateljev, temeljni namen predlagateljev, ko smo se odločili za sklic te seje? Pravzaprav sta dva. Prvi temeljni namen je, da ob zelo različnih informacijah o vrednostni investicije da parlament tistim, ki vodjo investicijo, to je Termoelektrarni Šoštanj in Holdingu slovenske elektrarne, zelo jasno sporočilo, da smo omejili navzgor vrednost te investicije na milijardo 302 milijona evrov in da so bili to pogoji pod katerimi je bilo najeto poroštvo in da je ta vrednost najvišja možnost vrednost te investicije, kajti slišali smo, da se investicija zaradi takšnih in drugačnih razlogov draži. Jaz mislim, da je prav, da damo tu zelo jasno zavezo, da ne pristajamo na nadaljnje dviganje investicijske vrednosti tega projekta. Drugi temeljni namen te zahteve je bil, da se tako Termoelektrarna Šoštanj kot tudi Holding slovenske elektrarne kot tudi vlada, ki je neke vrste predstavnica lastnika ali upravljavca te lastnine v imenu države, zave tveganj, ki bodo nastali z začetkom obratovanja tega projekta. Namreč, cene električne energije, tržne cene, ki so napovedane za obdobje, ko bo ta objekt že pričel obratovati, so bistveno pod cenami, ki so jih predvidevali v vseh dosedanjih investicijskih programih in lastna cena te investicije, to se pravi lastna cena električne energije iz te investicije se dviga zaradi dviga investicije, kar pomeni, da nastaja razlika med to ceno in kar pomeni, da vse nakazuje na to, da bodo tu določena tveganja, da bo investicija proizvajala zgubo in prav je, da vlada oceni ta tveganja in še bolj prav je, da se pravočasno pred pričetkom obratovanja teh investicij sprejmejo ukrepi za obvladovanje teh tveganj. To so temeljni nameni predlagateljev za sklic te seje. Jaz bi bil zelo vesel, spoštovane kolegice in kolegi, če bi se tudi v razpravi pravzaprav dotikali teh namenov, lahko pa zahajamo v zgodovino tega projekta, kjer bomo vsi z veseljem potem diskutirali o tem.Žal pa sam ne morem brez tega, da ne naveden kronologije dogodkov tega projekta, ker mislim, da je prav, da jo brez obtoževanja kogarkoli, ker mislim, da je prav, da tudi to obelodanimo. Leta 2006 je bil ta projekt uvrščen v resolucijo nacionalnih energetskih projektov zaradi tega, ker je bil prepuščen, ker je bil tudi prepoznan kot perspektivni energetski projekt. Zakaj? Zaradi tega, ker je bila takrat na podlagi podatkov investitorja vrednost investicije ocenjena na okoli 600 milijonov evrov, ker je bila takrat cena električne energije okoli 55 do 60 evrov za megavatno uro in takrat je bila Slovenija v precejšnjem primanjkljaju kar se tiče proizvodnje. Mi smo namreč za 20% do 25% več porabili električne energije kot smo jo v Sloveniji proizvedli, bili smo torej energetsko odvisni in prav je, da je vsaka država kar se da energetsko samozadostna oziroma neodvisna. Takrat se je kazala tudi vrzel v vseh državah regije, kajti vse države regije so bile takrat v času konjunkture, pa ne samo leta 2006 temveč od leta 2000 ali še nekoliko nazaj je bilo električne energije v širši regiji premalo, takrat je vstopala v Evropsko unijo tudi Bolgarija, ki je zaradi vstopa v Evropsko unijo morala zapreti svojo nuklearno elektrarno kar je še dodatno znižalo proizvodne kapacitete v širši regiji oziroma na Balkanu. Torej, takrat so bile napovedi, da bo vsem državam v letu 2020 v Evropi primanjkovalo električne energije, razen Francija ki ima veliko jedrskih elektrarn je tista, ki bo imela zadosti oziroma več proizvedene energije kot jo je porabila. Torej, v širši regiji se je kazal padec, to se pravi čedalje večji korak med proizvodnjo in porabo in v sled tega so bile države kar prisiljene zastaviti investicije, ki bi v relativno kratkem času dale nove proizvodne vire. Torej leta 2006 je bila investicija prepoznana kot tista, ki zagotavlja varnost, zanesljivo in konkurenčno oskrbo z električno energijo v Sloveniji. Do leta 2008 se je seveda že začelo pripravljati tudi investicijske programe v letu 2007, konkretno septembra je bil sprejet tako imenovan Novelirani investicijski program – NIP 1, ki je postavil to vrednost investicije nad milijardo evrov. Takrat je bila ta noveliran investicijski projekt narejen na podlagi ponudb dobaviteljev opreme kajti pred tem nismo imeli realnih cen kajti cene ni mogoče dobiti preden ne dobite ponudnika, ki to opremo prodaja in takrat je bila ta cena postavljena na dobro milijardo evrov.Glede na cene električne energije, takrat je bila približno devetdeset evrov za megavatno uro nič ni kazalo, da bi kdaj padla je bil tudi takrat v letu 2008 prepoznan projekt kot ekonomsko upravičen, smiseln in tudi podpore vreden. Zato je imela vlada v kateri sem bil tudi gospodarski minister oziroma minister odgovoren za energetiko pozitivni odnos do te investicije v temu okolju, ki sem ga omenil. Zato sem podčrtal tudi okoliščine, ki so botrovale takratnemu stališču. Ko pa je nastopila gospodarska kriza, ko so se razmere drastično, čez noč spremenile, ko so cene električne energije padle za več kot polovico, to se pravi na približno štirideset evrov za megavatno uro in ko se je ta investicija še kar naprej dražila, kajti že leta 2009 je investicija še narasla za nekaj sto milijonov evrov smo seveda nekateri trkat že opozorili vlado, jaz konkretno predsednika Vlade, Boruta Pahorja, da velja ponovno premisliti o tej investiciji. Konec leta 2008 oziroma 2009 je bilo prelomno tudi za ta projekt, okoliščine so se bistveno spremenile, odgovorni investitor bi ponovno premislil o temu projektu. To so naredile praktično vse gospodarske družbe, vse gospodarske družbe, ki so snovale, načrtovale investicije v letih pred krizo so te investicije drastično spremenile oziroma jih revidirale v novih pogojih poslovanja z nastopom gospodarske krize. Takrat je v temu parlamentu konkretno aprila, maja, leta 2009 potekalo tudi poslansko vprašanje kakor tudi odgovor na to poslansko vprašanje ter javna razprava o temu odgovoru i takrat smo si izmenjali mnenje kako gledamo na to investicijo. Takrat smo želeli ponovno revidiranje te investicije in takrat je bil za to še čas. Leta 2008 je bila podpisana sicer pogodba, bila je plačana tudi rezervacijska premija v višini okoli petindvajset milijonov evrov in to je bilo vse, takratne posledice bi lahko omejili na marsikakšen način, če bi se seveda premislili ali kakor koli spremenili odnos do tega projekta..Še enkrat podčrtujem, da nismo takrat v takratni opoziciji zahtevali odstavitev tega projekta oziroma odstop od tega projekta, zahvali smo zgolj ponovni pomislek o temu projektu v spremenjenih okoliščinah. Spremenilo se ni nič, zadeva se je nadaljevala, torej investicija se je nadaljevala in potem se je seveda tudi kakor se je nadaljevala tudi dražila. Septembra, leta 2012 je bila izdelana Novelacija investicijskega programa 5, to se pravi NIP 5, ki je postavila investicijsko vrednost tega projekta na milijardo 302 milijona evrov. Izdelana je bila tudi revizija oziroma recenzija tega noveliranega investicijskega programa, ki jo je izdelala ugledna hiša KPMJ. Skratka, cena, ki je bila postavljena na milijardo 302 milijona evra ni bila zgolj neka izmišljotina investitorja, temveč je bila tudi potrjena s strani tistih, ki so recenzirali to kompletno investicijo. In to je bila tudi osnova prejšnji vladi, da je ceno, tudi s podporo parlamenta fiksirala na eno milijardo 302 milijona evrov, in pod temi pogoji je bilo tudi izdano poroštvo.Še več, poroštvo je bilo izdano tudi pod pogojem, da je vsakršno odstopanje od te, bistveno odstopanje od te vrednosti potrebno nemudoma s strani investitorjev prijaviti ali predstaviti vladi. Do aprila letos, do aprila letos ni bilo tega sporočila, še več, to sporočilo je prišlo po tem, ko so zadevo že obravnavali slovenski mediji in opozorili, da se bo projekt podražil še za nadaljnjih 140 milijonov evrov. Danes smo lahko slišali od vodstva holdinga slovenskega elektrarne in tudi od vodstva Termoelektrarne Šoštanj, da so vsa vodstva HSE in TEŠ vedela za cifro 1,4 milijarde evrov že od samega začetka, to je tam od leta 2008, 2009. Torej jaz pravzaprav ne razumem, zakaj ni niti eno vodstvo teh gospodarskih družb obvestilo ne vlade, ne parlamenta o tem, da bo ta investicija toliko stala, ampak so zadevo skozi vse investicijske programe prikazovali na zneskih kot sem jih omenil. Skratka, s temi izjavami je nekaj hudo narobe. In kako to, da ni vodstvo TEŠ-a oziroma tudi HSE, ker vemo, da sedanje vodstvo je že od lanskega leta, če je to vedelo že od leta 2008, zakaj ni obvestilo pristojnega ministra, nemudoma ali že ob času podpisa poroštvene pogodbe, temveč šele aprila letos.In prepričani smo in tudi včerajšnji sprejeti sklepi na vladi so v smeri, da ne bo moč investicije dokončati v rokih, kot jih predvideva NIP 5 in tudi ne v zneskih oziroma v cenah, ki jih predvideva NIP 5. Torej vlada je včeraj priznala, da se bo investicija podražila, pri čemer ni danes nihče znal povedati za koliko. Ali je to res 140 milijonov ali je 120 ali je 180 ali je 250. Vsi pa vedo, da se je podražila in vsi vedo danes, da se ne bo spoštovala poroštvena pogodba in to ni dobro, to ni prav. Zato smo želeli poslanci prvič zavezati poslanci, predlagatelji te sklice zavezati vse odgovorne, da investicijo omejijo na investicijsko vrednost zadnjega noveliranega investicijskega programa, ki je bil revidiran. To se pravi na milijardo 302 milijona evrov in nič več. To je prva, predlog sklepa oziroma predlog zaključkov, ki jih predlagamo. Druga stvar je še nekoliko bolj problematična. Namreč več kot jasno je, da tržne cene in tudi napovedi tržnih cen za naslednje triletno obdobje, namreč morate vedeti, da se trguje z elektriko tudi za tri leta naprej in da so približno že danes znane cene električne energije na trgu. Tukaj imamo borzo električne energije v Leipzigu, to je tako imenovana borza EX, kjer se trguje z električno energijo in znano je, da se cene električne energije v naslednjem triletnem obdobju ne bodo bistveno spremenile, glede na današnje cene, to so pa krepko cene pod 40 evrov za megavatno uro. Znano pa je, da noveliran investicijski program pravi, da bo investicija ekonomsko upravičena, če bodo cene že tam leta 2015 63,5 evrov za megavatno uro oziroma 75 evrov za megavatno uro leto kasneje, 2016. Mi vemo, da teh cen ne bo moč doseči v teh letih. To je danes jasno. In danes je jasno, kajti napovedi tržnih cen v dokumentu noveliranem investicijskem programu pravijo, da bodo potem še kar rasle. Jasno je, da ne bodo tako rasle. In jasno je, da bo vrzel med lastno ceno tega objekta, ki bo okoli 67 evrov za megavatno uro v letu 2016, tako je namreč napisano v NIP 5, vrzel med to tržno ceno velika in da bo projekt proizvajal izgubo. Slišali smo od predstavnikov holdinga, da bodo to zgubo, ki jo napovedujejo tudi sami oziroma se zavedajo, da bo tu problem, vsaj prva tri leta, krili iz ostalih proizvodnih virov. To se pravi, da bodo verjetno Dravske elektrarne še kar naprej pokrivale izgubo v tem. To se pravi, da bodo s tem miksom zagotavljali neko nižjo prodajno ceno iz cele bilančne skupine. Jaz ne vem, če je to dobro. S strani Holdinga slovenske elektrarne smo tudi slišali, da bodo zamrznjene vse ostale še nezačete investicije v nove proizvodnje vire. Verjetno so mišljene tu srednje savska veriga, verjetno je mišljena tudi morebitna hidroelektrarne na Muri in podobno, da ne govorimo o Termoelektrarni Trbovlje, ki čaka na neko razvojno odločitev že kar nekaj časa. Torej, tak scenarij lahko postavi in lahko predstavlja veliko grožnjo poslovanju holdinga slovenske elektrarne, vse slovenske energetike in tudi države Slovenije, ki je vzpostavljena preko poroštva do te investicije. Zato predlagamo, da Vlada oceni ta tveganja, da naredi različne scenarije gibanja tržnih cen v prihodnje in seveda tudi sprejme ustrezne ukrepe za obvladovanje teh tveganj, da ne bomo potopili vsega oziroma da te ukrepe začnemo tudi pravočasno izvajati, da nas ne bodo seveda številke in negativni poslovni rezultati prehiteli. Holding slovenske elektrarne je visoko zadolžen. Dodatnega prostora za zadolževanje ni. In zato menim, da je problem relativno kritičen. Namen, spoštovani, predlagateljev je, da na podlagi okoliščin, ki so danes znane, ki so se bistvene spremenile v letu 2009 izpeljemo to investicijo brez najhujših posledic, ki bi jih lahko bilo, če bomo tiščali glavo v pesek. če bomo pa še naprej tiščali glavo v pesek, dražili investicijo in upali, da bodo cene električne energije kar naenkrat zopet poskočile na ravni 90, 100 evrov za megavatno uro pa bomo delili lažna upanja in s tem tudi verjetno oteževali reševanje tega konkretnega projekta v prihodnje.Še nekaj okoli pričakovanih cen električne energije. Pričakovane cene električne energije bodo prej s pritiskom šle navzdol kot navzgor. V zadnjih letih, to se pravi od leta 2008 do leta 2013 so se cene električne energije na drobno, to se pravi kar plačujemo, povišale za 46%. Pri čemer se energija ni povečala za nič, kvečjemu padla je. Cene so se povečale zaradi višje omrežnine, ki je sestavni del maloprodajne cene. Cene so se povišale zaradi povečanega prispevka za obnovljivo energijo in cele so se povečale tudi zaradi višjih dajatev, davkov na energent. Torej, drobnoprodajne cene se niso povečale zaradi rasti cene same energije, ki je zgolj ena izmed komponent na položnici, ki jo dobite. In ko spremljam tudi zaveze sedanje vlade je prej pričakovati pritisk na znižanje cen, kot pa na zvišanje cen, kar pomeni, da ne bo prostora za nadaljnje povečevanje cen za energijo. Kar pomeni, da tisti, ki upajo, d se bodo cene zopet vrtoglavo dvignile, seveda, bolj ali manj nerealno. Tudi dogodki v drugih državah, še posebej Nemčiji, ki je veliko vložila v obnovljive vire in sedaj oblikuje cenovno politiko teh cen tudi na podlagi premij, ki jih daje proizvajalec oziroma tem investitorje v obnovljive vire, govorijo vse bolj, da je vse manj pomembno koliko je dejansko cena proizvedene energije in s to politiko subvencij oziroma povračil diktira pravzaprav tudi ceno. In ni videti da bi to politiko kdo spremenil in je pravzaprav zelo realno, da bodo cene ostale bolj ali manj na tem nivoju. To pa pomeni za ekonomsko upravičenost projekta bloka 6 lahko še dodatne skrbi.Spoštovani! Želimo prvič, da se še enkrat in znova ta Državni zbor opredeli do maksimalne vrednosti te investicije, to je 1,302 milijona evrov in želimo, da Vlada pravočasno pripravi oceno tveganj zaradi razmer na trgu z električno energijo v začetku in tudi zaradi tako narastle investicije in sprejme ustrezne ukrepe za obvladovanje teh tveganj.