Mag. Vizjak: "Slovenija krepko leti v brezno prezadolženosti"

Dodatno zadolževanje bi pahnilo slovenske javne finance še v večjo negotovost in nestabilnost. Poslanke in poslanci so na današnji izredni seji državnega zbora obravnavali predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju proračunov RS za leti 2011 in 2012. Stališče poslanske skupine SDS je predstavil mag. Andrej Vizjak.

MAG. ANDREJ VIZJAK: “Spoštovani predsednik, spoštovana državna sekretarka, spoštovane kolegice in kolegi! Torej, v poslanski skupini Slovenske demokratske stranke bomo zakon podprli, v kolikor bodo sprejeti naši amandmaji, v kolikor ne bodo, ga ne bomo. Amandmaji so vloženi na oba vsebinska sklopa, tako na prvi vsebinski sklop, ki je povezan z dodatnim zadolževanjem države zaradi izdaje dodatnih instrumentov na dolžniških vrednostnih instrumentov, beri obveznic, kajti menimo, da bi se moralo to dodatno zadolževanje kot posledice koristnega ukrepa sicer, ki ga predlaga že sprejeti Zakon o javnih financah, ki krepi likvidnost in krepi ne nazadnje tudi promet s temi dolžniškimi vrednostnimi papirji na sekundarnem trgu; torej pozdravljamo sicer ukrep, vendar ne pozdravljamo dodatnega zadolževanja za ta ukrep. Zato smo predlagali amandma, da se v kvoto iz prvega odstavka tega člena Zipro, to se pravi Zakona o izvrševanju proračuna, torej v kvoto 3 milijarde 160 milijonov evrov, všteva tudi kvota zadolževanja za te, tega dodatnega zadolževanja za te dolžniške vrednostne papirje.

Namreč, Slovenija krepko leti v brezno prezadolženosti in zaradi nekonsistentne in slabe politike vlade pri obvladovanju javnih financ imamo ogromno luknjo v državnem proračunu, tudi zadolžujemo se za razno razne namene, druge in seveda vsakršno dodatno zadolževanje po naši oceni ni sprejemljivo in bi pahnilo slovenske javne finance še v večjo negotovost, nestabilnost. Seveda je ta instrument, naj bi bil proračunsko nevtralen, in če je proračunsko nevtralen oziroma ne zahteva dodatnih finančnih sredstev iz proračunov, potem tudi ne vidimo razloga, zakaj bi se moralo preko te že ogromne vsote dobrih treh milijard še dodatno zadolževati oziroma še opredeliti dodatno vsoto za zadolževanje. To je glede prvega vsebinskega sklopa.

Drug vsebinski sklop se pa seveda nanaša na uvajanje RTV prispevka in te določbe demonstrirajo pravzaprav neko nekonsistentnost in tudi neučinkovitost vlade pri načrtovanju njenega dela. Namreč referendum o Zakonu o RTV je bil sredi decembra, vlada bi lahko oziroma Ministrstvo za kulturo, bi lahko imelo scenarij, če ta referendum pade in bi to pravočasno lahko uredili v področnem zakonu, ki ureja RTV prispevek. Zakon o izvrševanju proračuna ni mesto, ker se urejajo razni prispevki, ki nimajo s proračunom nobene veze. Namreč RTV prispevek ni nek proračunski izdatek, ni nek proračunski prejemek. Gre za prispevek RTV zavodu in seveda RTV zavod nima kaj iskati v zakonu o izvrševanju proračuna. Zakon o izvrševanju proračuna je za nemoteno izvrševanje proračunov. Zato je bila ta nesistemskost narejena že leta 2009, povsem neutemeljeno. Sedaj se ponavlja zaradi stiske te vlade pri pobiranju denarja od gledalcev za RTV hišo. Sprva je bil predlog vlade in Ministrstva za kulturo retroaktiven. Nekaj se je popravilo na odboru, ko je bil črtan tisti del, ki velja od 1.1.2011, dneva uveljavitve zakona, kar pomeni, da bodo tudi v skladu z amandmajem, ki je bil predlagan s strani koalicijskih poslancev, vsaj delno ljudje razbremenjeni RTV prispevka za januar. Vendar menim, da bi RTV prispevek moral plačati tisti, ki je odgovoren RTV hiši, to pa je Ministrstvo za kulturo, še bolj pa gospa Širca osebno. Namreč, kar pogosto se dela škoda v tej državi s strani raznih funkcionarjev, nikoli pa se ne uveljavlja odgovornosti teh funkcionarjev za slabo, neučinkovito delo in potem tudi ustrezna odškodnina za povzročeno škodo.

Pojavlja se tudi dilema, ali ta zakon sploh potrebuje določitev RTV prispevka. Del tolmačenj gre tudi v to smer, da je bil RTV prispevek določen v začasnem zakonu in tudi razveljavljene določbe so bile v začasnem zakonu. In lahko ta zakon, ki je bil začasne narave, preneha veljati, govorim o ZIPRO/2009, in velja RTV prispevek, kot ga je določil prvotni zakon.

V Slovenski demokratski stranki bomo podporo vezali na podporo našemu amandmaju.”