Mag. Vizjak: Prepočasno in premalo celovito odzivanje vlade na gospodarsko krizo.

Poslanec mag. Andrej Vizjak je na današnji novinarski konferenci komentiral ukrepanje vlade na treh področjih. In sicer glede priprave drugega paketa kriznih ukrepov, glede varčevalnih ukrepov ter tudi glede proračunskih načrtov vlade oziroma rebalansa proračuna za letošnje leto. Stališče PS SDS je, da je vlada z učinkovitimi ukrepi za pomoč gospodarstvu predolgo odlašala in očitno odlaša še naprej, kar je seveda ob naraščajočih posledicah gospodarske krize nerazumljivo. Prepočasno in necelovito ukrepanje, ki bo imelo učinke šele čez nekaj mesecev, po besedah mag. Vizjaka tudi ne prinaša razbremenitve gospodarstva. Ljudje dnevno izgubljajo službe, po zadnjih podatkih je v mesecu januarju službo izgubilo več kot 7.600 ljudi. “Če bo šlo s takšnim tempom naprej, bo na Zavodu za zaposlovanje kmalu več kot 100.000 ljudi,” meni mag. Vizjak in dodaja, da se prepočasno odzivanje vlade Boruta Pahorja na gospodarsko krizo odraža tudi v dnevnem večanju števila brezposelnih.

Po besedah mag. Vizjaka je v obdobju po volitvah vlada Janeza Janše v odhajanju želela z močnimi ukrepi preprečiti slabšanje dobre kondicije slovenskega gospodarstva ter mu dodati več zagona. Tu je nekdanja vlada pripravila tri sklope ukrepov, in sicer glede oživitve bančnega trga, pri čemer se je pripravilo ukrepe za večanje zaupanja v bančni sistem ter kreditiranje gospodarstva. Drugi sklop ukrepov je bil pripravljen z namenom razbremenitve gospodarstva, v tretjem sklopu pa so bili načrtovani varčevalni ukrepi. Vlada Janeza Janše je vse ukrepe, ki bi hitro in učinkovito pomagali slovenskemu gospodarstvu pripravila,  a jih vlada Boruta Pahorja ni potrdila. Danes pa Pahorjeva vlada predlaga ukrepe, ki si sledijo v nekakšnih svežnjih in so večkrat najavljeni, ne pa tudi izvedeni. Tako je tudi z včeraj najavljenim svežnjem ukrepov, ki nimajo postavljenih rokov veljave, podvrženi bodo vrsti postopkov, od zakonodajnega dalje. V tem svežnju ukrepov vlada govori tudi o dokapitalizaciji SID banke, ki ga je včeraj predstavila kot nov ukrep, pa vendar je bil predstavljen že v minulem tednu. Tudi pristojni parlamentarni odbor je dokapitalizacijo SID banke že obravnaval.

Po mnenju mag. Vizjaka je jasno, da gospodarstvo že danes nujno potrebuje kredite za začetek in nadaljevanje pomembnih investicij, ki so jih gospodarstveniki načrtovali še v času gospodarske rasti. Počasni ukrepi sedanje vlade slovensko gospodarstvo pasivirajo, gospodarstvenikom pa dajejo signale, zaradi katerih so tudi oni previdni in negotovi. Prav zato v zadnjem obdobju izredno pada naložbena aktivnost, gospodarska aktivnost ter izvoz. Med predstavljenimi vladnimi ukrepi ni niti enega, ki bi gospodarstvo razbremenil, vsi so usmerjeni v oživitev bančnega kreditiranja, je bil kritičen mag. Vizjak. Izrazil je tudi bojazen, da bo želela država z napovedanima jamstvenima shemama za banke ter za individualno zadolževanje podjetij celo kaj zaslužiti. Medtem ko torej gospodarstvo kredite potrebuje, pa bankam po oceni mag. Vizjaka ustrezajo pasivnost, netveganje in konzervativnost. Ker sta obe največji banki v večinski državni lasti, bi vlada lahko dosegla, da bi bančni sistem začel bolj aktivno delovati.

Mag. Vizjak je bil kritičen tudi do vladnih varčevalnih ukrepov. Ključni steber varčevalnega paketa kot ga še ni bilo (kakor ga je napovedovala vlada) je dogovor z javnim sektorjem. Dva ključna problema dogovora s sindikati pa sta v tem, da se delavci odpovedujejo dodatku za delovno uspešnost in da se zamika tretja uskladitev plač. Po izračunih SDS bo ta ukrep sicer prinesel 60 do 70 milijonov evrov prihranka, kar pa je ob načrtovanih 1,3 milijarde evrov proračunskega primanjkljaja le kaplja v morje. Veliko več bi prihranili, če bi vlada denimo upoštevala predlog SDS o znižanju materialnih stroškov za deset odstotkov.

Rebalans letošnjega državnega proračuna, ki ga bo vlada po napovedih v Državni zbor poslala prihodnji teden, pa je po besedah mag. Vizjaka pripravljen na nerealnih predpostavkah, saj temelji na 0,6% gospodarski rasti, v katero pa nihče več ne verjame. Po doslej javno dostopnih podatkih vlada načrtuje tudi približno 1,4 miljarde evrov primanjkljaja, pri čemer mag. Vizjak meni, da s tako zastavljenim rebalansom vlada zavestno draži Evropsko komisijo, saj Slovenija ne bo izpolnjevala Maastrichtskih kriterijev.