Mag. Vizjak o napovedani tožbi zoper Moody's: "Ne razbijajmo ogledala, ki ga nekdo nastavi"

Poslanec SDS mag. Andrej Vizjak in poslanec SDS Andrej Čuš sta danes v izjavi za medije predstavila razloge za nasprotovanje poslanske skupine SDS noveli zakona o izvrševanju proračuna in spregovorila o napovedani tožbi predsednice vlade zoper bonitetno agencijo Moody’s. Poslanec SDS Andrej Čuš je dejal, da dvig RTV prispevka pomeni nepotrebno dodatno bremenitev gospodinjstev. Ob tem je izpostavil, da je bilo v zadnjih dneh in tednih mogoče spremljati več novic o nesmotrni porabi finančnih sredstev znotraj RTV Slovenija. “Brali smo o nepravilnostih, ki se dogajajo, o stroških za oddaje, ki se sploh ne snemajo, o goljufijah pri realizaciji delovnih obveznosti, pri potnih stroških … Te trditve so preverili tudi v Nadzornem svetu RTV Slovenija, kjer so potrdili, da je šlo za več kršitev pravilnikov in zakonodaje,” je poudaril poslanec SDS Andrej Čuš.  Izrazil je še prepričanje, da ima javni zavod RTV Slovenija dovolj notranjih rezerv in da je tudi zato dvig RTV prispevka nepotreben.Poleg dviga RTV prispevka pa je drug pomemben razlog za nasprotovanje noveli zakona o izvrševanju proračuna operacionalizacija napovedi dviga DDV. “Večkrat smo že povedali, da je dvig DDV res skrajna možnost, če z ostalimi ukrepi ne bi bilo mogoče doseči uravnoteženja javnih financ,” je poudaril poslanec SDS mag. Andrej Vizjak. Po njegovem mnenju je dvig DDV tudi najmanj socialen ukrep. “Ta davek plačujemo vsi, torej gre za davek tudi na osnovne življenjske potrebščine, tako da se bo pri tistih, ki že tako ali tako težko živijo, ta dvig drastično poznal,” je dejal mag. Vizjak in dodal, da bo ta ukrep tudi dodatno obremenil povpraševanje, s tem pa posredno tudi gospodarstvo.

Po njegovih besedah bi morali ustrezni ukrepi iti v smeri znižanja javne porabe. “Mislim, da je tu vlada izredno sramežljiva. Ukrep 1% letno zniževanja zaposlenih v javnem sektorju ne odraža realnih potreb, ki jih ima država glede preobširnega javnega sektorja,” je poudaril poslanec.

Mag. Vizjak je še dejal, da je dodaten pomemben razlog, zaradi katerega v poslanski skupini SDS nasprotujemo omenjeni noveli zakona, tudi možnost prerazporejanja sredstev za materialne stroške za plače. Po njegovih besedah je možnost prerazporejanja sredstev iz materialnih stroškov na konto plač “totalno nesprejemljiv.” “Največ naporov bi bilo  treba usmeriti v racionalizacijo delovanja državnega aparata, predvsem ko govorimo o njegovem obsegu,” je dejal mag. Vizjak in pojasnil, da se to da narediti, kar je dokazala Janševa vlada, ki je nekatere podsisteme javnega sektorja precej skrčila. “Tu pa se omogoča, da se na račun krčenja nekaterih prepotrebnih dohodkov za delovanje, ohranja sistem mase plač, in to je slabo,” je bil jasen poslanec SDS mag. Andrej Vizjak. Po njegovem mnenju bo dodaten problem tudi, da se bo lahko na konto za mase plače prerazporejalo sredstva Evropske unije. “Vlada je izbrala napačno pot pri svojih prioritetah. Prva prioriteta  bi morali biti v krčenju javnih izdatkov, ne pa v novih davkih, ki so asocialni in ki zelo prizadenejo slovensko gospodarstvo,” je še poudaril poslanec SDS. Ob tem je napovedal vložitev amandmajev oziroma glasovanje proti noveli zakona o izvrševanju proračuna, v kolikor amandmaji SDS ne bodo sprejeti. 

Na vprašanje glede dogovora med sindikati javnega sektorja in vlado je mag. Vizjak odvrnil, da pozdravlja sleherni dogovor. “Mislim, da je tudi ta dogovor pomemben korak, vendar ni zadosten. Ta dogovor tudi preprečuje neke diskusije na to temo, za leto dni in pol naprej, to pa je zanka, ki bi se ji sam kot pogajalec skušal izogniti,” je dejal. Poslanec SDS mag. Vizjak je odgovoril tudi na vprašanje glede vpisa fiskalnega pravila v ustavo, o čemer naj bi se glasovalo v petek. Poudaril je, da postopka ni mogoče vrniti na ustavno komisijo, saj to ni v skladu s proceduro. Izpostavil je, da če bo vpis fiskalnega pravila v ustavo zavrnjen, potem o tem predlogu v tem sklicu Državnega zbora ne bo več mogoče glasovati. Izpostavil pa je tudi prepričanje, da bi bilo mogoče tista določila, ki se zdijo sporna, razrešiti v okviru izvedbenega zakona, ne pa v okviru prestavljanja leta uveljavitve uravnoteženosti javnih financ.

Glede tožbe proti bonitetni hiši Moody’s, ki jo je napovedala predsednica vlade, pa mag. Vizjak meni, da gre predvsem za iskanje vzrokov za lastne težave v tujini oziroma drugje. “Menim, da se moramo zavedati težav in problemov, ki jih imamo v državi, ne pa razbijati ogledala, ki nam ga nekdo nastavi,” je izpostavil. Po njegovem mnenju bi o omenjeni tožbi veljalo razmisliti, da ne bi bilo zaradi omenjenega dejanja državi storjene več škode kot koristi.