Mag. Vizjak: "Koalicija sprejema ukrepe, ki povečujejo davčni primež in dušijo gospodarstvo."

Vladajoča koalicija na področju gospodarske konkurenčnosti ravna v neskladju s koalicijskim dogovorom, ki ga je podpisala. Poslanke in poslanci so na današnji redni seji postavljali poslanska vprašanja predsednici vlade Alenki Bratušek. Iz vrst poslancev SDS je poslansko vprašanje postavil mag. Andrej Vizjak o izvajanju načrtov in ukrepov glede konkurenčnosti gospodarstva kot so jih koalicijske stranke zapisale v svoj dogovor.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Spoštovani predsednik, spoštovana predsednica vlade, ministrski zbor, kolegice in kolegi! Sto dni vlade Alenke Bratušek je prav gotovo priložnost za pogled na opravljeno delo v teh stotih dneh in ne nazadnje tudi za začrtane smeri, ki jih je ta vlada ubrala, predvsem v luči podpisanega dogovora o sodelovanju štirih koalicijskih strank. Torej iz te smeri je tudi odvisno delovanje in sprejemanje ukrepov v prihodnje. Ključni problem te države je gotovo finančna in gospodarska kriza, zato se bom predvsem osredotočil na prednostne naloge, ki ste jih v tem dogovoru zapisali s tega področja.

Pa poglejmo po vrsti. Najprej ste zapisali, da boste krepili konkurenčnost gospodarstva in izboljševali poslovno okolje gospodarstva. Dvigi davkov, davka na dodano vrednost, napovedan davek na nepremičnine, dvig katastrskega dohodka, preprečitev nadaljnjega padanja davkov od dohodka pravnih oseb povečujejo davčni primež. Sama ste ocenila, da to ni spodbudno za gospodarsko aktivnost, da to zavira gospodarsko aktivnost. Skratka, gre za ukrepe, ki so nasproti vašim prizadevanjem. Hkrati v rebalansu znižujete obseg investicij, tudi črpanje evropskih sredstev, kar je ponovno korak v nasprotno smer. O tem nismo prepričani samo v opoziciji, temveč to mnenje deli kar obsežno tudi ekonomska stroka.

Poglejmo drugi cilj, zapisali ste, da boste zniževali proračunski primanjkljaj s poudarkom na racionalizaciji javne porabe, zlasti zniževanje mase za plače. Če pogledamo rebalans državnega proračuna, povečujete primanjkljaj glede na sprejet proračun za pol milijarde evrov in hkrati ohranjate ali celo dvigujete tekoče odhodke in tudi tekoče transferje, kjer se nanašajo postavke za maso plač. V podatkih statističnega urada je zaznati, da se je s prihodom vaše vlade začelo povečevati število javnih uslužbencev, in da so preprečeni trendi nadaljnjega padanja zaposlovanja v javnem sektorju. Torej, da to ne ugotavljamo samo v opoziciji, da diametralno v nasprotju z vašo prednostno nalogo smo bili negativno presenečeni, da je bilo včeraj javno uvrščeno na dnevni red tudi na evropskih institucijah oziroma na Evropski komisiji vprašanje Slovenije, zlasti obvladovanja odhodkov in s tem stabilizacije javnih financ. Če temu dodamo še zavezo o depolitizaciji kadrovanja, vas sprašujem ali je depolitizacija kadrovanja za spremenjen nadzorni svet Nove Ljubljanske banke, kjer ste umaknili priznane mednarodne strokovnjake in notri namestili relativno neznanje profesorje.

Torej spoštovana predsednica! Zakaj ne izvajate lastnih dogovorov? Zakaj ne sprejemate ukrepov, ki vodijo v smeri dogovorov o sodelovanju štirih koalicijskih strank?

ALENKA BRATUŠEK: Hvala. Najlepša hvala, gospod Vizjak, in vesela sem, da bomo se danes lahko pogovarjali oziroma bom odgovarjala na vsebinska vprašanja in spet ni tema moj odnos do plagiatorstva.

Drugo. Depolitizacija kadrovanja. Če bi pogledali, pa pravzaprav Alenka Bratušek in vlada nima in ni imela nič s tem kadrovanjem. Vlada kot vlada. Če bi pogledali CV teh gospodov in gospe, bi ugotovili, da tudi dva, sicer po rodu Slovenca, že dlje časa delata v tujini in po mojem jih prav preprosto imenujemo strokovnjaki iz tujine. To je prva stvar.

Druga stvar. Ukrepi, ki so sprejeti. Sem prva, ki sem rekla, da smo na žalost morali izbirati med samimi slabimi variantami. In po naši oceni je ta, ki smo jo izbrali, najmanj slaba. Tudi za gospodarstvo. In kar nekaj stvari, če ste pogledali rebalans proračuna, ugotovite da je namenjeno tudi za spodbujanje gospodarstva. Manj neposredne, nepovratna sredstva, več pa tistih spodbud, ki jih je treba vračati, ampak so ugodnejša kot so sicer na trgu. Mislim, da je za približno 700 evrov takšnih novih shem, ki se bodo izvajale preko slovenske izvozne družbe oziroma banke.

Zdaj pa kar se tiče javnih financ. Sami dobro veste, ker poznate toliko stvari, da je bil proračun, ki smo ga dobili, kot sprejeti proračun popolnoma, popolnoma nerealen. Pa gremo lahko po vrsti. 400 in nekaj milijonov je manjkalo na prihodkih, na odhodkih je manjkalo 122 milijonov za obresti in 140 milijonov za pokojninsko blagajno. Kljub temu, da ste se z upokojenci dogovorili, da se je letos, sicer minimalno, ampak celo valorizacija zgodila, je manjkalo na ZPIZ-u 140 milijonov. Plače ste omenjali, gospod Vizjak, dobro se spomnite ustavne odločbe, kjer smo morali, na žalost, zaradi vaših rokohitrskih potez vračati regres za lansko leto. Zato, in samo zato, se sredstva na plačah povečujejo. To je edini razlog. In če bi načrtovanje bilo realno vsaj na odhodkovni strani, če ne že na prihodkovni strani, bi proračunski primanjkljaj v letošnjem letu lahko bil bistveno, bistveno nižji. In še ena stvar, če se ne bi tako trdno in trdo oklepali oblasti tudi takrat, ko ste videli, da vam vlada že razpada, tri mesece v tem letu ni bilo narejeno praktično nič. Če bi to, kar smo se dogovorili na plačah, ne veljalo samo od 1. junija, ampak celo leto, bi imeli za 60 milijonov več prihranka. Če ne bi bilo treba vračati regresa, ki smo ga morali, ker pač če sodišče, tudi ustavno nekaj naloži, mislim da je prav, da se to naredi. Bi bilo treba 50 milijonov evrov manj odhodkov in če bi dvig DDV-ja, ki bi ga tudi vi, skladno z zakonom, ki ste ga vi sprejeli, sicer nekoliko kasneje, uvedli, mi bi ga pač nekoliko prej, bi to pomenilo 150 milijonov evrov več že v letošnjem letu. In vse to skupaj pomeni 260 milijonov ali 0,74% BDP, kar pomeni, da bi bil proračunski primanjkljaj ne 4,4, ampak 3,6.

Če bi pa še prihodkovna stran bila načrtovana oziroma realizirana tako, kot ste jo načrtovali, bi pa proračunski primanjkljaj že v letošnjem letu lahko padel pod 3% BDP. Ampak, na žalost, vse te predpostavke, ki sem jih zdaj povedala, ne držijo, pa ne zaradi Alenke Bratušek ali moje vlade, ampak zato, ker je bilo načrtovanje nerealno, v manjšem delu je to slabo načrtovanje posledica tudi slabših gospodarskih aktivnosti in napovedi, ampak vi se boste dobro spomnili, da smo vas, ko ste tukaj sedeli, kot minister, opozarjali, da to kar načrtujete za ZPIZ je napačno in da pokojninska blagajna tega prihranka ne bo prinesla, pa ste trdili in vztrajali da je tako. Na žalost številke, število upokojencev, pokojnine, izplačila, ki so potrebna, kažejo drugače. In jaz verjamem, da vsi skupaj vemo, da je to treba plačati.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Spoštovana predsednica vlade. Mi smo sredi leta. Načrtovanje proračuna, saj proračun je cilj in treba je sprejemati ukrepe za dosego tega cilja, vi ste od tega cilja odnehali in zdaj govorite sredi leta, da je nerealno načrtovan. Naredite, da bo realen, vendar ste odnehali s temi ukrepi. Nasprotno, zaposlujete nove in nove ljudi v javnem sektorju in se odmikate od tega cilja konsolidacije javnih financ, in zelo udobno zvračate krivdo na prejšnjo vlado, katere pol sedi tudi v vaši vladi in seveda tu iščete izgovor za odstopanje od lastne zaveze in dogovora vaših koalicijskih strank.

Pa pojdimo naprej. Kaj vse ste se še zavezali v tem dogovoru o sodelovanju in zelo oprijemljive stvari bom navedel. Navedli ste, da boste v treh mesecih od nastopa, to je že mimo, sprejeli sistemske popravke za znižanje cen električne energije za industrijo za 10%. Spoštovani, cena električne energije za industrije se je povečala zaradi dviga DDV-ja, ne pa znižala za 10%. Rok je mimo, zakaj tega niste storili.

Napisali ste, da boste v štirih mesecih od nastopa podpisali pogodbo o koncesiji za srednjo Savo. Štiri mesece je praktično tu, ne duha ne sluha o kakršni koli pogodbi za srednjo Savo. To so zelo konkretne, edine konkretne zaveze iz vašega dogovora.

In poglejte še naprej. Zavezali ste se, da boste pospešili infrastrukturne projekte. Priča smo zamiku državnega prostorskega načrta za hidroelektrarno Mokrice samo zaradi tega, ker ministrstva ne delujejo koordinirano kljub jasnim ukrepom prejšnje vlade, da je to potrebno sprejeti v juniju, saj se ta DPN ni zgodil in se tudi še dolgo ne bo.

Torej, predsednica vlade, niste mi niti prej odgovorila na vprašanje. Zakaj ne izvajate lastnih zavez iz dogovora o sodelovanju štirih političnih strank?

Prosim vas, pred vami je odgovorna naloga voditi to državo in ne vse z roke za lastne uspehe in lastno nespoštovanje teh zavez zvračati na prejšnjo vlado.

ALENKA BRATUŠEK: Hvala. Spoštovani poslanec, kar se je dalo v pol leta, smo naredili in nihče ni rekel, da je ta rebalans, ki je pred vami nerealen. Proračun sprejeti je bil nerealen, so bile moje besede in še enkrat vam povem. Če bi te ukrepi veljali celo leto, na žalost ne, bi bil učinek bistveno večji in primanjkljaj bistveno nižji. To je edino moje sporočilo.

Kar pa se tiče izpolnjevanja zavez dogovora, ki smo ga podpisali sicer mislim, da je to stvar strank, ki v tem sodelujejo, lahko vam pa povem, da tudi na zniževanju cen električne energije še delamo. Res so trije meseci mimo ampak tudi če bo kakšen mesec zamika, bomo veseli, da bomo to realizirali.
Kar se tiče koncesijske pogodbe. Očitno imate vi boljše veze v energetiki, kot jaz, ker meni pravijo, da se pripravlja in naj bi bila kmalu pripravljena. Štiri mesece pa konec koncev še ni mimo. Če se že pet let pripravlja, spoštovani bivši minister, bi jo pa tudi vi v svojem mandatu lahko že podpisali. Tako da se dela. Absolutno se zavedamo, kaj smo v ta dogovor napisali. Če bo kakšen mesec zamika, verjamem, da bomo koalicijski partnerji tudi to preživeli.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Torej, spoštovana predsednica, spoštovani predsednik parlamenta, seveda mi v opoziciji smo z velikim zanimanjem spremljali podpisan dogovor o sodelovanju štirih političnih strank, kajti v bistvu zrušena je bila prejšnja vlada z ambicijo, da nastane nekaj učinkovitega, boljšega.

Tu pa sem danes naštel šest primerov, pa bi jih verjetno lahko še več, ampak šest takšnih, ki se jih da že prijeti, iz katerih je zelo jasno, da se ta sporazum ne uresničuje. Nasprotno.

Nekateri ukrepi vodijo v drugo smer. Dejstvo je, da dvig davkov, zmanjševanje investicij prizadeva gospodarstvo v negativno smer. To se pravi dodatno duši gospodarstvo kar bo imelo za posledico manj pobranih davkov, kar bo imelo za posledico manj delovnih mest in poglabljanje recesije v tej državi. To bo seveda prispevalo k dodatnim problemom v prihodkih proračuna in konsolidaciji javnih financ.

To so smeri, ki so alarmantne. Po drugi strani imamo resna, najresnejša opozorila iz Bruslja, da ne obvladujemo čezmernega primanjkljaja v tej državi. To, kar se je zgodilo včeraj, je signal, spoštovana predsednica, in obema je jasno, da ta signal pomeni, da evropske inštitucije niso zadovoljne s tem rebalansom proračuna in da bo potreben nov rebalans proračuna, kjer boste morali, hočeš nočeš, zarezati tudi v tekoče odhodke, sprejeti nepopularne ukrepe in na nek način spraviti ali vsaj utiriti javne finance v neki smeri dodatne konsolidacije.

Torej, ko govorimo tudi o zelo konkretnih zavezah, se kaže vsa neučinkovitost koordinacije med različnimi resorji, zato sem omenil tudi nekaj takih zelo banalnih in plastičnih, kot je obljuba po znižanju cen električne energije za 10% za industrijo. Vi ste, recimo, govorili, da boste to naredili na račun prispevka za obnovljive vire. Obnovljivi viri v industriji pomenijo zgolj 9%. Ne vem, ali boste kompletno industrijo razbremenili plačila teh prispevkov. Gre za kopico tudi nerealnih obljub, ki ste jih dali ob svojemu nastopu in seveda prav je, da vas opozicija na to opozori.

Razprava o odgovoru predsednice vlade, ki jo predlagam v skladu s Poslovnikom, bo namenjena tudi temu, da se nekatere stvari, ki so pomembne za to državo, pospešijo. Poleg vsega naštetega je pomembno za to državo tudi to, da zaženemo infrastrukturne projekte, za katere pravzaprav niti nimajo finančnega vira v proračunu, financira jih gospodarstvo, kot je na primer izgradnja elektrarn na Spodnji Savi, pa tudi srednji Savi.

Torej, spoštovana predsednica vlade, verjamem, da je tudi vam v interesu, da se o vašem odgovoru opravi diskusija v tem parlamentu. Kajti, ta diskusija lahko kvečjemu pripomore k večji učinkovitosti, ne pa nadaljnji malomarnosti pri izvajanju tega dogovora.