mag. Šircelj: "Zavedamo se, da je treba zagotoviti dolgoročno stabilnost javnih financ."
četrtek, 2. 2. 2012Stabilnost javnih financ v državi bo temeljila na uravnovešenem proračunu in na strogem omejevanju zadolževanja. Poslanke in poslanci so na današnji 6. izredni seji obravnavali novelo zakona o javnih financah. Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila vlada. Stališče poslanske skupine Slovenske demokratske stranke je predstavil mag. Andrej Šircelj.Objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran!MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Hvala lepa. Spoštovani gospod predsednik, spoštovana državna sekretarka. Spoštovane poslanke in poslanci. Slovenska demokratska stranka je predlog zakona o javnih financah proučila. Proučila je mnenje Zakonodajno-pravne službe, proučila in ugotovila je številne vsebinske pomanjkljivosti, ravno tako vprašanje glede dolga, višine dolga in skratka tudi dolgoročnega padca zadolževanja v Sloveniji. Slovenska demokratska stranka je zato tudi predlagala sklep, da ta zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Tukaj ne gre za nikakršno kazanje mišic, tukaj ne gre za to, da bi nekdo želel nek predlog zakona vnaprej označiti kot slab, ampak na podlagi natančne proučitve vseh mnenj, ki so bili dani, tudi dejstva, da glede tega zakona ni bil voden socialni dialog oziroma dialog s socialnimi partnerji, smo predlagali takšno odločitev. In menimo, da je prav tako. Nihče, predvsem pa nova koalicija ne beži od odgovornosti. Zavedamo se, da je delo treba narediti kakovostno, strokovno in na temeljih, ki bodo zagotovili dolgoročno stabilnost javnih financ v državi. Stabilnost javnih financ v državi bo temeljila na uravnovešenem proračunu oziroma proračunih javnih blagajn in seveda na omejevanju, strogem omejevanju zadolževanja.Navsezadnje so to tudi cilji Evropske unije. Skratka mi tudi ne mislimo, da je krize konec, mislimo pa, da je z neko dolgoročno politiko, ki bo dala fiskalni okvir in finančni okvir za države, možno prepričati mednarodno javnost, možno prepričati investitorje, da bodo seveda tudi bonitetne ocene v tej državi pričele rasti. Zavedamo se, da je to pogoj za zdravo gospodarstvo, zato da bo denar cenejši na trgu, zato da bodo podjetja imela nižje obrestne mere in seveda zato, da bodo na podlagi tega tudi konkurenčnejše. Vsebino zakona lahko razdelimo na štiri področja. Prvo področje se nanaša na obveznost priprave srednjeročnega javnofinančnega okvira, na podlagi direktive Evropske unije, nova vlada bo imela za to čas. Čas, da si bo sama določila na kakšen način in kako in po katerih postopkih bo pripravila javno finančni okvir delovanja in ga predložila državnemu zboru.
Drug vsebinski okvir se nanaša na zgornjo javnofinančnih izdatkov za naslednjih pet let, določeno je 48 % bruto domačega proizvoda in obseg poroštev, ki ne sme preseči 20 %. Ta številka je bila dana. Dana je bila, ne vem na podlagi kakšnih analiz, dana je bila verjetno kot posnetek sedanjega stanja. Ne vemo ali je bila previsoka, prenizka, kaj je zajeto v teh 48 %. Navsezadnje menimo, da bi bilo tukaj potrebno narediti dolgoročni padec dolga sektorja države za celotno mandatno obdobje. To bi seveda tudi dalo, bom rekel, večjo verodostojnost tej državi, da bi pokazala mednarodni javnosti, da dejansko misli resno. In to bo nova vlada predložila Državnemu svetu in to bo nova vlada naredila in seveda v okviru Ustavne komisije, ki je ustanovljena, zato ravno, da bi določili, kakšno zadolževanje naj bi bilo v tej državi in na kakšnih osnovah dejansko to zadolževanje zmanjšati, navsezadnje dolg javnega sektorja oziroma države danes znaša 16 milijard.Tretje področje je vprašanje fiskalnega sveta. Menimo, da je potrebno fiskalni svet urediti tako, da bo od njega večja učinkovitost in da bo tudi večja dodana vrednost za tiste, ki odločajo o fiskalnih vprašanjih in lahko govorimo tudi o nekaj kritičnih stavkih glede samega fiskalnega sveta. In kot zadnje. V tem zakonu je tudi določeno kdaj pa državi ni treba upoštevati tega merila 48% bruto domačega proizvoda.Menimo, da je to nekaj kar dejansko ne sledi temeljnemu pravilu. Zaradi tega v Slovenski demokratski stranki menimo, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo in da se dejansko tudi zavrne oziroma ustavi njegov postopek. Hvala lepa.
Drug vsebinski okvir se nanaša na zgornjo javnofinančnih izdatkov za naslednjih pet let, določeno je 48 % bruto domačega proizvoda in obseg poroštev, ki ne sme preseči 20 %. Ta številka je bila dana. Dana je bila, ne vem na podlagi kakšnih analiz, dana je bila verjetno kot posnetek sedanjega stanja. Ne vemo ali je bila previsoka, prenizka, kaj je zajeto v teh 48 %. Navsezadnje menimo, da bi bilo tukaj potrebno narediti dolgoročni padec dolga sektorja države za celotno mandatno obdobje. To bi seveda tudi dalo, bom rekel, večjo verodostojnost tej državi, da bi pokazala mednarodni javnosti, da dejansko misli resno. In to bo nova vlada predložila Državnemu svetu in to bo nova vlada naredila in seveda v okviru Ustavne komisije, ki je ustanovljena, zato ravno, da bi določili, kakšno zadolževanje naj bi bilo v tej državi in na kakšnih osnovah dejansko to zadolževanje zmanjšati, navsezadnje dolg javnega sektorja oziroma države danes znaša 16 milijard.Tretje področje je vprašanje fiskalnega sveta. Menimo, da je potrebno fiskalni svet urediti tako, da bo od njega večja učinkovitost in da bo tudi večja dodana vrednost za tiste, ki odločajo o fiskalnih vprašanjih in lahko govorimo tudi o nekaj kritičnih stavkih glede samega fiskalnega sveta. In kot zadnje. V tem zakonu je tudi določeno kdaj pa državi ni treba upoštevati tega merila 48% bruto domačega proizvoda.Menimo, da je to nekaj kar dejansko ne sledi temeljnemu pravilu. Zaradi tega v Slovenski demokratski stranki menimo, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo in da se dejansko tudi zavrne oziroma ustavi njegov postopek. Hvala lepa.