Mag. Šircelj: "Izključno zdrave finance zagotavljajo dolgoročno stabilnost in povečujejo blaginjo ljudi"

Prihodnje leto naj bi se proračunski primanjkljaj znižal na 2,8 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), v letu 2014 pa še dodatno na 2,5 odstotka BDP. Poslanci danes nadaljuje izredno sejo z obravnavo predloga državnega proračuna za leti 2013 in 2014. Stališče PS SDS o predlogu proračuna je predstavil mag. Andrej Šircelj.

Mag. ANDREJ ŠIRCELJ: Hvala lepa. Spoštovani predsednik, spoštovani ministri. Pred nami je proračun za leti 2013 in leti 2014. Proračun izkazuje ekonomsko, finančno, socialno, fiskalno politiko države. In proračun, to so seveda največkrat številke, kaže tudi na to v katero smer gre država. Slovenski proračun temelji že dolgo časa na makroekonomskih izhodiščih Umarja. Umar daje makroekonomska izhodišča, kar z drugimi besedami pomeni, da določa oziroma predvideva kakšna bo gospodarska rast v prihodnje, kakšen bo razvoj, kakšen bo javnofinančni primanjkljaj in podobno. V svetu se s podobnimi makroekonomskimi napovedmi ukvarjajo tudi drugi, OEC, IMF, Evropska komisija in tako naprej, in vedno so te makroekonomske napovedi med temi organizacijami, da tako rečem različne. Zaradi tega so tudi različna izhodišča in tudi različni načrti za razvoj posamezne države. Koliko se kdo zmoti pri teh napovedih je prikazano tudi v publikacijah Umarja in iz tega seveda lahko izhajamo ali bomo šli v pesimistični ali v optimistični razvoj, kakšne so napovedi ali pesimistične ali optimistične. Večkrat je to odvisno od tega kakšno bazo vzamemo, kakšno osnovo vzamemo za ta načrt. Ta vlada je Državnemu zboru dejansko prvič predložila zaokroženo celoto, zaokroženo celoto proračunov za leto 2013 in leto 2014 in dejansko je osnovno izhodišče, da se zmanjša primanjkljaj, kar je tudi napovedano na podlagi Umarjevih napovedi in sicer naj bi se primanjkljaj države, ki je že znašal 6,5 odstotka bruto družbenega proizvoda zmanjšal na 2,8 oziroma 2,5 bruto družbenega proizvoda. Navsezadnje to pomeni, da izhajamo oziroma vlada izhaja iz proračuna, ki pomeni trošenje, ki je realno. Takšno trošenje smo dejansko imeli ali pa smo se veliko bolj približevali v obdobju 2004-2008, ko so bili na eni strani odhodki in prihodki javnega sektorja izenačeni, in to je seveda pomenilo tudi osnovo za nadaljnji razvoj. Žal so v letu 2009 in kasneje tudi v naslednjih letih do leta 2011 odhodki presegli prihodke državnega proračuna in sicer za približno 2 milijardi letno. To je seveda pomenilo, da ima država primanjkljaj in vse težave zraven in sicer primanjkljaj nad 3%, primanjkljaj nad 6% bruto družbenega proizvoda. In v Evropi in v svetu in vse mednarodne organizacije temu tudi pritrjujejo, da mora trošenje države temeljiti na realnih osnovah. Zaradi tega je tudi osnovni cilj konsolidacija javnih financ na eni strani in zagon gospodarstva na drugi strani. Ni več možno, da bi v državni letno 20% več potrošili, kot porabimo. Ni več možno, da to trošenje temelji na zadolževanju in ni več možno reševati dolgov z nadaljnjim zadolževanjem. Mi vsi vemo, da to ni možno pri posamezniku, zaradi tega, ker če se to zgodi pri posamezniku bo izgubil vse premoženje in vemo tudi da to ni možno pri državah, kajti nazadnje bodo države lahko tudi izgubile suverenost in to kažejo tudi nekateri primeri v preteklosti, ko so morale bistveno spremeniti tudi lastniško strukturo in tega si ne želimo.Vsekakor je bilo v letu 2008 60 tisoč delovnih mest več kot jih je danes. 60 tisoč delovnih mest je tistih, ki so delali Slovenke in Slovenci in sto tisoč delovnih mest več tistih, kjer so delali tujci. To je posledica krize, ne le domače krize temveč tudi mednarodne krize.Na drugi strani smo imeli v gospodarstvu okoli 150 tisoč delovnih mest več, smo imeli tudi večje prilive v državni proračun z naslova davkov ter tudi večje prilive iz naslova prispevkov. To je pomenilo, da smo v tistem obdobju lahko trošili toliko, kolikor smo dejansko ustvarjali oziroma toliko, kolikor je bilo plačanih tudi prispevkov. Danes žal temu ni več tako in danes je žal 150 tisoč delovnih mest manj in zaradi tega tudi manj prihodkov, manj davkov in manj prispevkov in porabo je treba prilagoditi temu zato, da ustvarimo osnovo na podlagi katere bo možen nadaljnji razvoj.Seveda za nadaljnji razvoj pa ni dovolj samo, da uskladimo javnofinančne prihodke in odhodke ampak je treba postoriti še nekaj drugega in ne nazadnje to se kaže tudi v ekonomski politiki, finančni politiki in strategiji te vlade.Prvo kar je treba narediti je treba sanirati slovenske banke. Sanirati slovenske banke pomeni, da jih je treba očistiti tako imenovanih slabih kreditov oziroma tako imenovanih slabih terjatev. Slovenske banke so to večkrat že poskušale in ne nazadnje so na podoben način, kot je predlagano danes, vendar je žal tukaj pobuda za referendum, to se je dogajalo že v zgodnjih devetdesetih letih, kjer smo ravno tako sanirali banke, predvsem državne banke, vendar na način, da so bile zadeve urejevane preko agencije za sanacijo bank.Z drugimi besedami, struktura slovenskega bančnega sistema je danes takšna, da je tržni delež državnih bank krepko čez 50%, skoraj 60%, če vključimo še SID banko in to pomeni, da je država tisti glavni lastnik, ki mora sanirati banke in sicer tako, da prenesle slabe terjatve na neko novo inštitucijo, ki bo s temi slabimi terjatvami upravljala. Zakaj tako? Zaradi tega, ker se v zadnjih štirih letih na bančnem sistemu, predvsem pri državnih bankah, ni zgodilo nič, da bi te banke same od sebe sanirale te slabe terjatve. Ni se zgodilo nič tudi zaradi slabega upravljanja teh bank, slabega upravljanja predvsem v smislu menedžerske strukture ter tudi nadzornikov in zaradi tega je pripravljen poseben zakon za sanacijo bank, ki bo omogočil, da ob dodatnih dokapitalizacijah banke ne bodo tega denarja porabile za slabitve ampak za to, da bodo lahko povečale kreditiranje gospodarstva. Če danes dokapitaliziramo te banke in smo tudi jih v preteklosti, tudi v preteklem letu, so banke enostavno ta denar porabile za slabitve.Naslednja zadeve, ki je izredno pomembna poleg sanacije bank je tudi da se v državi zagotovi pravna varnost, da se zagotovi to, da bodo podjetniki in državljani in državljanke lahko poslovali varno, kar pomeni, da bodo ob tem, ko bodo zagotovili, ko bodo dobavili blago oziroma opravili storitve, zato dobili tudi ustrezno plačilo, kajti to, da ne dobijo plačila za tisto kar so opravili pomeni, da je veliko gospodarskih podjetij šlo v stečaj ali v katere druge postopke zaradi tega, ker ni bila zagotovljena pravna varnost.Pravna varnost tudi pomeni, da se stopi na prste vsem tistim, ki se učinkovito in hitro, ki se ukvarjajo s kakršnimi koli kriminalnimi dejanji.Eno izmed osnovnih načel oziroma tisto kar izhaja z politike vlade je seveda tudi drugačno upravljanje s premoženjem. Žal je sedanje upravljanje s premoženjem v zadnjih letih bilo neuspešno in neučinkovito. Namesto, da bi bil donos 5 do 10 % predvsem pri tistih podjetjih, ki imajo tako imenovan monopolni položaj na trgu in državna podjetja imajo navadno monopolni položaj je bil ali pa struktura teh podjetij je takšna, da je država lastnica monopolnih podjetij je ta donos bil v preteklosti zelo majhen oziroma zelo pičel. To seveda tudi pomeni, da je odgovornost tako menedžmenta kot seveda nadzornikov kot seveda tistih inštitucij, ki so se s tem dejansko ukvarjale, to pa vemo da so AUKN, Kad, Sod, DSU, PDP ni tako naprej skratka lahko naštejemo kar pet inštitucij. Skratka, v prihodnje in v temu proračunu morajo biti seveda plačila iz naslova premoženja v obliki dividend seveda veliko večja in seveda to je podlaga za to, da je zakon o državnem holdingu s katerim bo možno bolje upravljati državno premoženje.Ta proračun in ta ekonomska in fiskalna in finančna politika pa dejansko omogoča oziroma zagotavlja, da imamo v naši družbi še vedno socialno državo in da kljub temu, da se zmanjšujejo odhodki in seveda zmanjšuje tudi primanjkljaj, da se še vedno zagotavlja solidarnost in socialna država. Temeljni elementi socialne države s tem proračunom niso pokopani in socialna država v Sloveniji še vedno obstaja. Navsezadnje je o tem govoril kolega Horvat, ko je dejansko predočil koliko več denarja se daje dejansko tudi za socialne zadeve. Res pa je, da je v tej družbi zmanjšana pravičnost in da so kriteriji pravičnosti, bom rekel na nek način slabši in jih je v prihodnje potrebno popraviti, popraviti v to, da bodo seveda socialne dohodke oziroma socialne prejemke dobili tisti, ki jih dejansko potrebujejo ter da bo onemogočeno kakršna koli dejanja, ki pomeni nepravna dejanja v gospodarskem smislu ali v finančnem smislu.Po drugi strani pa je Vlada s svojo ekonomsko in finančno politiko napovedala tudi povečano konkurenčnost gospodarstva in povečan razvoj. Navsezadnje je bilo veliko ukrepov te vlade, ki gredo v to smer. Ti ukrepi se kažejo predvsem in so, lahko rečem, že udejanjenji na davčnem področju. Seveda pa, če se nek ukrep na davčnem področju uvede vsi ali pa večina vas pričakuje takojšen učinek. Ta takojšnji učinek pač ni mogoč. Ni mogoče zaradi tega, ker se večina davkov pobira na letni ravni. To, da so se naredile velike spremembe in povečala konkurenčnost podjetij s spremembo Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb ni seveda možno pričakovati ta učinek naslednji teden, naslednji mesec, ta učinek je možno pričakovati v letu 2013. Zakaj v letu 2013? Ker je takrat to letni davek in marca 2013 bodo podjetja uveljavljala tiste olajšave, predvsem za raziskave in razvoj, in tukaj lahko te olajšave koristijo v celoti s spremembo, ki je bila narejena, investicijske olajšave in ne nazadnje seveda tudi nižja stopnja davka od dohodkov pravnih oseb, pomeni signal za domač in tuji kapital, da so finančni pogoji konkurenčni v Sloveniji. In to je tisto, kar je pomembno. To je tisto, da lahko pride, da je to signal za domač in tuj kapital, za večje investicije in za razvoj. Po drugi strani so številne spremembe narejene tudi v pokojninski zakonodaji, ki smo jo sprejeli včeraj ter tudi v davčni zakonodaji za tiste, ki želijo, ki imajo voljo ali potrebo za to, da začnejo poslovati, da začnejo poslovati na novo. Pavšalna obdavčitev, ki bo zagotavljala manjše stroške za podjetnike, manjše stroške za tiste, ki enostavno poslujejo in ki imajo samostojna družinska podjetja. Vsekakor je možnost za razvoj v majhnih in srednjih podjetjih in seveda tudi v tem, da ljudi spodbudimo k podjetništvu. Prav tako so napovedane in tudi že sprejete številne spremembe na področju predpisov, ki umeščajo določene nepremičnine in tako naprej v prostor, določene objekte v prostor, predvsem zaradi tega, ker je predvsem v preteklosti in tudi še danes začutiti med ljudmi kar nek srh glede tega koliko časa morajo porabiti za to, da dobijo določena dovoljenja, da dobijo določene papirje s strani občinskih ali državnih uradnikov zato, da lahko začnejo s poslovanjem. Tukaj je precej možnosti za to, da dejansko v državi naredimo podjetniške, če želite centre, podjetniške oaze, kjer bodo ljudje lahko na hitrejši način ob konkurenčnejših pogojih poslovali in tudi imeli ugodnejše pogoje. In tisto, kar je danes pomembno je, da ima Slovenija dovolj evropskih sredstev za to, da se začne razvoj. Dovolj evropskih sredstev za to, da lahko koristi ta sredstva in da s temi sredstvi dejansko ustvarja večjo dodano vrednost ter seveda ustvarja tudi več delovnih mest. Na tem področju bi si vsi želeli večjo učinkovitost, manj birokratskih postopkov, večjo enostavnost pridobivanja tega, predvsem pa tudi več projektov zato, da bi ta sredstva dejansko lahko koristili.Proračun za leto 2013 in 2014 lahko gledamo z vidika pesimizma in lahko rečemo, da bo ta situacija še slabša, lahko pa gledamo proračun tudi z vidika realnosti oziroma z vidika pozitivizma oziroma optimizma. Jaz menim, da je v teh trenutkih, ko navsezadnje tudi mednarodne okoliščine niso ugodne, v trenutkih, ko so dejansko neugodni makroekonomski pokazatelji, da je v teh okoliščinah treba stvari gledati tudi z optimizmom. Z optimizmom zaradi tega, ker so Slovenke in Slovenci v tistih najtežjih časih dokazali, da znajo stopiti skupaj, da imajo vizijo in strategijo, kako uresničiti tisto, kar je za vse dejansko dobro. Tu nam ne pomagajo velike besede, tukaj nam ne pomagajo velike demonstracije. Tu nam dejansko pomaga optimizem in vizija zato, da tisto kar imamo v načrtu tudi dosežemo. In jaz bom, seveda, zelo vesel, če se bosta proračuna za leto 2013 in 2014 pokazala kot nerealna. Vendar nerealna v smislu, da sta premalo optimistična. Zelo vesel bom, zaradi tega, ker vem da nam konsolidacija javnih financ daje osnovo za to, da se lahko v letu 2014 in seveda tudi v letu 2013 ter seveda v naslednjih letih predvsem ukvarjamo z razvojem, z vlaganji v gospodarstvo in da bo zaradi tega tudi večja blaginja ter seveda večje zadovoljstvo državljank in državljanov. Ob tem pa poudarjam, da izključno zdrave finance zagotavljajo dolgoročno stabilnost in povečujejo blaginjo ljudi. Še enkrat, danes ni možno delati razvoja izključno na dolgovih oziroma na zadolževanju.Zaradi tega v Slovenski demokratski stranki podpiramo proračuna za leto 2013 in leto 2014 in seveda ob tem menimo, da bo ob razvojnih spodbudah ta proračun dosežen in upamo seveda tudi presežen.Hvala lepa.