Mag. Šircelj: "Če viška ni, potem ni kaj varčevati."

Dvig DDV za 2 %, kar predlaga Pozitivna Slovenija, bi pomenil udarec socialno najšibkejšim in zmanjšal konkurenčnost naših izdelkov.  Poslanec SDS mag. Andrej Šircelj je v izjavi za medije podal odziv SDS na navedbe Socialnih demokratov in Pozitivne Slovenije glede predlaganih vladnih varčevalnih ukrepov. Kot je dejal, je vesel konstruktivnega odziva na vladne ukrepe predvsem s strani Socialnih demokratov, ki so dejali, da bodo vladne ukrepe proučili, jim kaj dodali ali jih dopolnili ter morda predlagali tudi kakšen dodaten ukrep. “Vsekakor pa odločno zavračam, da gre za strahovlado s temi ukrepi, da želi SDS z nekimi pritiski te ukrepe dejansko tudi uresničiti,” se je v nadaljevanju odzval na stališče Pozitivne Slovenije in dodal, da se v SDS zavedamo, da je to zadnji čas, da se ukrepi sprejmejo, v takšni ali drugačni obliki, predvsem pa skupaj s socialnimi partnerji.”Navsezadnje je v primerjavi s prejšnjim obdobjem, z obdobjem prejšnje vlade, novost ta, da so bili vsi ti ukrepi dani javnosti na spletne strani. In tisto kar je najbolj pomembno, dani v premislek socialnim partnerjem, tako sindikatom kot delodajalcem, kar seveda izraža voljo vladne strani, da skupaj pridemo do najbolj učinkovitih ukrepov in seveda do tistih ki bodo sprejemljivi za vse. Vsekakor menimo, da bodo potrebni kompromisi,” je še dejal mag. Šircelj in v nadaljevanju poudaril: “Menimo tudi, da mora biti osnovna nit razvidna iz teh ukrepov, to pa je zmanjšanje primanjkljaja, ki je žal že okoli 6 % BDP, kar pomeni, da za tri odstotne točke presegamo Maastrichtske kriterije. In seveda z zmanjšanjem primanjkljaja tudi zaustavitev javnega zadolževanja.”Pri tem je opozoril, da žal brez ukrepov na strani potrošnje ne gre in poudaril, da to niso varčevalni ukrepi. “Varčujemo takrat, ko imamo višek denarja. Zdaj bomo manj potrošili, ker se ne bomo dodatno zadolžili oziroma ne bomo zadolžili prihodnjih rodov. In mislim da katerekoli storitve, če želite tudi socialne storitve, vedno nekdo plača. Ali mi ali naša generacija ali prihodnji rodovi. To bi seveda rad poudaril, kajti večkrat se v medijih govori o varčevalnih ukrepih. Varčujete, če imate višek na transakcijskem računu, če viška ni, potem ni kaj varčevati. Tukaj gre v bistvu za to, da se omeji poraba na tisto, kar dejansko ustvarimo,” je dejal.Mag. Šircelj je odgovoril tudi na očitek, da ni dolgoročnega izhoda kako iz krize. “Je načrt. Mi zraven postavljamo še fiskalno pravilo. Do leta 2015, 2016 bomo imeli po predvidevanjih izravnane proračune javne porabe, kar z drugimi besedami pomeni, da bomo porabili toliko, kolikor bomo dejansko ustvarili,” je dejal.V nadaljevanju je izpostavil, da je to le prvi niz ukrepov. “Predvidevam, da se bomo poleg tega, da se bomo dogovorili o zlatem fiskalnem pravilu, dogovorili tudi o ukrepih, ki se nanašajo na večjo konkurenčnost gospodarstva. Kajti le z večjo konkurenčnostjo gospodarstva lahko dosežemo večjo gospodarsko rast in delovna mesta. Da bodo ukrepi šli tudi v smer, ki bodo sanirali bančni sistem in seveda odpravili tudi kreditni krč ter da bodo šli v smer, kjer se bo zaostrila odgovornost za lastnino in tudi odgovornost lastnikov podjetij. Kajti danes premoženje ne pomeni samo nekaj dobrega, dividend in tako naprej, ampak tudi odgovornost do skupnosti, do delavcev do zaposlenih. Pričakujem tudi ukrepe, ki bodo šli v tej smeri,” je bil jasen poslanec SDS.Na vprašanje novinarja glede predloga Pozitivne Slovenije o dvigu DDV za 2 % je mag. Šircelj dejal: “Situacija danes še vedno ni takšna in upam seveda da ne bo, da bo treba poseči po tem ukrepu. Namreč, DDV je regresiven, kar z drugimi besedami pomeni, da najbolj prizadene tiste, ki so socialno najšibkejši. To, da socialno najšibkejši kupujejo izdelke in storitve po nižji stopnji seveda ni res. Vsi kupujemo izdelke in storitve, hrano, zdravila,… po nižji stopnji in vsi kupujemo izdelke in storitve po “normalni” stopnji. Takšen ukrep bi na eni strani pomenil udarec najšibkejšim, na drugi strani pa bi zmanjšal konkurenčnost naših izdelkov in glede na to, da smo geografsko relativno majhna država, bi pomenil odliv kupne moči v sosednje države, kjer imajo te stopnje dejansko nižje. Ta ukrep je v tem primeru prenagljen in dejansko ni potreben.”