Mag. Marko Pogačnik: “Zakon o bančništvu je napisan površno in slabo.”

K 408 členom zakona o bančništvu je potrebno dati nek vsebinski ali nomotehnični popravek. Poslanke in poslanci na današnji redni seji obravnavajo predlog zakona o bačništvu. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada. Stališče pa je ob drugi obravnavi predloga zakona na seji predstavil poslanec SDS mag. Marko Pogačnik.V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran.MAG. MARKO POGAČNIK: Spoštovani predsedujoči hvala za dano besedo. Spoštovana državna sekretarka, kolegice, kolegi! Uvodoma je potrebno povedati, da je Slovenija edina izmed tranzicijskih držav, ki je že drugič na račun davkoplačevalcev morala sanirati bančni sistem.Zadnja sanacija bančnega sistema nas je davkoplačevalce zaenkrat stala več kot 5 milijard evrov. V SDS smo spremembo in dopolnitev Zakona o bančništvu pričakovali najmanj pred enim letom. V SDS smo se tudi v prejšnjem mandatu zavedali stanja v slovenskem bančnem sistemu in večkrat opozarjali po nujnosti za spremembo in dopolnitev tako Zakona o bančništvu kot Zakona o Banki Slovenije. Vendar smo naleteli na gluha ušesa in vse naše pripombe, dopolnitve teh dveh zakonov so bile zavrnjene. Tudi danes pri stališčih poslanskih skupin in seveda pri predstavitvi spremembe in dopolnitve Zakona o bančništvu tako s strani koalicijskih strank kot s strani Ministrstva za finance oziroma Vlade Republike Slovenije smo lahko poslušali, kako bo ta zakon zagotavljal boljše upravljanje bank, večjo varnost za vlagatelje, boljše korporativno upravljanje in boljše poslovno upravljanje bank. Dejstvo je, da ta zakon, ki ga imamo poslanke in poslanci pred seboj zgolj na nek način v 90% povzema direktive Evropske komisije, pridobiva mnenje Evropskega parlamenta, Sveta o dostopu do dejavnosti kreditnih inštitucij in pa bonitetnega nadzora kreditnih inštitucij in pa investicijskih podjetij. Zakon je bil po mnenju SDS napisan zelo površno in zelo slabo. S tem mnenjem se je tudi strinjala Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora in v SDS res ne razumemo, da mora pri 408 členih tega zakona biti napravljen popravek ali nomotehnični ali kakšen drugačen. In takšna zakonodaja že v sami pripravi vzbuja neki dvom, da bo dejansko ta Zakon o dopolnitvi bančništva pripomogel k boljšemu upravljanju in pa boljšemu stanju bančnega sistema v Sloveniji.V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da sama sprememba in pa dopolnitev Zakona ZBan-2 ne bo doprinesla k temu, ali pa ne bo dala neko zagotovilo, da v Sloveniji ne bomo že tretjič sanirali bank na račun davkoplačevalcev. Edini ukrep, ki bi to zagotovil, je seveda privatizacija bančnega sistema in po eni strani v Slovenski demokratski stranki ocenjujemo, da je nadzor nad tremi največjimi sistemskimi bankami sedaj pod okriljem Evropske centralne banke in da bo to neko zagotovilo, da bo slovenski bančni sistem deloval bolje, učinkovitejše, transparentnejše in pa predvsem, da ne bo imelo posledic na davkoplačevalski denar.V Slovenski demokratski stranki smo že tudi na matičnem Odboru za finance in pa monetarno politiko predlagali dopolnitev k 126. členu tega zakona. Glede na vse navedeno prej, amandma zagotavlja, da varovanje zaupnih podatkov iz 215. člena tega zakona ne velja, če je banka prejela državno pomoč ali pa predmet ukrepov po Zakonu o ukrepih Republike Slovenije za krepitve stabilnosti bank in te podatke potrebuje Državni zbor, delovno telo Državnega zbora ali Preiskovalna komisija Državnega zbora.Mi smo prepričani, da davkoplačevalci morajo vedeti, zakaj in čemu je namenjen denar. Generalno povedano, sam ta zakon je napisan slabo. Tudi na vsake člene je bilo potrebno dati dopolnitev oziroma popravke, po drugi strani je zakon razdrobljen. Po eni strani slišimo, da deloma bo še vedno v veljavi ZBan-1, ZBan-2, ker ocenjujemo, da bo lahko prišlo do zmanjševanja preglednost. Sama podpora temu zakonu pa v Slovenski demokratski stranki poudarjamo, da je odvisna tudi od tega, ali bo koalicija amandma k 126. členu, ki je bil podan s strani Slovenske demokratske stranke podprla ali ne. Hvala.