Mag. Marko Pogačnik: V SDS smo za višje plače delavcev, vendar ne na račun obremenjevanja gospodarstva

Poslanke in poslanci zadnji dan januarske seje na predlog poslanske skupine SDS razpravljajo o noveli zakona o dohodnini, s katero predlagamo znižanje stopenj v vseh dohodninskih razredih in zvišanje splošne dohodninske olajšave. V imenu predlagatelja je stališče podal poslanec mag. Marko Pogačnik.

Celoten magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.

MAG. MARKO POGAČNIK: Spoštovani predsednik hvala za dano besedo, spoštovani državni sekretar, kolegice, kolegi, pozdrav tudi vsem, ki spremljajo sejo Državnega zbora. V poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo se odločili, da v zakonodajni postopek vložimo predlog zakona o spremembah zakona o dohodnini, odločili smo se iz več razlogov, in sicer obremenitev dela z davki in prispevki v Sloveniji je ena najvišjih v državah Evropske unije in celo na svetu. To velja zlasti za delovna mesta višje in visoko usposobljenega kadra, ki ima plače, ki so povprečno oziroma nekoliko višje od povprečja. Zaradi tako visoke obremenitve dela z davki in prispevki je slovensko gospodarstvo manj konkurenčno in produktivno, saj ne more nameniti dovolj denarja za raziskave in za razvoj, ki so temelj gospodarske rasti in blaginje vsake države. Visoka obremenitev dela pa, seveda, vpliva tudi na višjo brezposelnost.

Študije organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj OECD dokazujejo, da je visoka obremenitev dohodkov iz dela problematična vsaj iz 2 vidikov, in sicer je prvi pritisk na stroške dela in slabšanje mednarodne konkurenčnosti podjetij in s tem države, drugi pa je lahko tudi tveganje za naraščanje sive ekonomije. Višina obremenitev dela seveda tudi vpliva na dohodek, ki ga prejme delavec, nadomestilo, ki ga prejme za svoje delo in mu običajno pravimo plača je na splošno njegov glavni vir dohodka in zato pomembno vpliva na njegovo zmožnost, da ta dohodek porabi ali prihrani. Bruto plače vključujejo socialne prispevke, ki jih plača delavec, medtem ko se neto plače izračunajo po odbitku teh prispevkov in vseh zneskov dolgovanih državi kot je dohodnina.

V Sloveniji država delavcu, ki uveljavlja zgolj splošno olajšavo v obliki prispevkov in davkov, pri minimalni plači vzame okoli 60 % njegove neto plače, pri povprečni plači pa je ta odstotek okoli 80 %, pri dvakratniku povprečne plače pa država delavcu vzame kar njegovo celotno neto plačo. Pri plačah, višjih od dvakratnika povprečne plače, pa ta odstotek narašča še bolj progresivno.

Glavni cilj predlaganega zakona je znižanje davčne obremenitve dohodkov iz dela oziroma davčnega primeža v Sloveniji, to se lahko doseže z znižanjem stopenj v vseh dohodninskih razredih in zvišanjem splošne dohodninske olajšave. Z davčno razbremenitvijo dohodkov iz dela se bodo zvišale tudi neto plače delavcev, hkrati se bo povečala konkurenčnost slovenskega gospodarstva, zmanjšala se bo brezposelnost in tudi obseg sive ekonomije. Poglavitne rešitve predlaganega zakona sta znižanje stopenj v vseh dohodninskih razredih za 2 odstotni točki in zvišanje splošne dohodninske olajšave na 3.500 evrov. Zvišanje splošne olajšave s sedanjih 3.302 evra na 3.500 evrov pa za delavca s povprečno plačo pomeni zvišanje mesečne neto plače za 14 evrov. Znižanje za 2 odstotni v vseh splošnih dohodninskih olajšavah pa pomeni še dodatno povišanje mesečne plače za 19 evrov. Z uveljavitvijo spremembe zakona o dohodnini po predlogu Slovenske demokratske stranke bi delavec s povprečno plačo na leto zaslužil približno 400 evrov več.

V Slovenski demokratski stranki smo za višje plače, vendar brez obremenjevanja gospodarstva z zmanjševanjem davčnih obremenitev. V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da se mora gospodarska rast poznati tudi v žepih in denarnicah državljank in državljanov Republike Slovenije. V Slovenski demokratski stranki pričakujemo, da vas bomo v nadaljevanju te razprave prepričali, da podprete predlagano spremembo zakona o dohodnini in s tem omogočite delavcem in delavkam v Sloveniji višje plače, vendar ne na račun dodatnega obremenjevanja gospodarstva, temveč na račun znižanja davčnih obremenitev.