Mag. Marko Pogačnik: V SDS ne podpiramo rebalansa proračuna za leto 2019

Včeraj in danes je na dnevnem redu seje državnega zbora med drugim rebalans proračuna Republike Slovenije za leto 2019. Stališče poslanske skupine je predstavil mag. Marko Pogačnik, v njem pa napovedal, da rebalansa proračuna v SDS ne bomo podprli.

Celoten magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.

MAG. MARKO POGAČNIK: Pred nami je rebalans proračuna za leto 2019, kar predstavlja najpomembnejši dokument za državo Republiko Slovenijo, iz samega proračuna oziroma rebalansa proračuna pa je razvidno, kakšno politiko bo ubrala vlada Marjana Šarca.

Dejstvo je, da Bruselj in Evropska komisija svarita pred predlogom proračuna rebalansa za 2019, ki ga imamo danes na mizi. Evropska komisija ugotavlja, da proračun za 2019 bo morda neskladen z evropskimi proračunskimi pravili. »Osnutek proračunskega načrta Slovenije za 2019 predstavlja tveganje neskladnosti z evropskimi proračunskimi pravili«, je v svojem mnenju ocenila Evropska komisija. Evropska komisija je Slovenijo pozvala, naj v okviru nacionalnega proračunskega postopka ustrezno ukrepa, da zagotovi skladnost proračuna s pravili. Ob tem v Bruslju poudarjajo, da tako načrt Slovenije kot tudi komisija napovedujeta, da bi osnutek proračunskega načrta lahko povzročil znaten odklon od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega cilja države. Slovenija je sicer od 2016 v preventivni fazi spremljanja javnih financ, saj izpolnjuje temeljni cilj glede javnofinančnega primanjkljaja, po katerem danes ne sme preseči 3 % bruto domačega proizvoda.

Zelo negativno mnenje o predlogu rebalansa proračuna za leto 2019 je izrekel tudi Fiskalni svet, ki o rebalansu podaja sledeče mnenje: »Predlog rebalansa državnega proračuna in že sprejeti okvir za pripravo proračuna sektorja države nakazujeta ekspanzivno in prociklično fiskalno politiko v letu 2019«, ta pa je po mnenju Fiskalnega sveta v trenutnih okoliščinah neustrezna. Ob predvidenem ohranjanju ugodnih gospodarskih razmer se bo namreč stanje javnih financ, tako po oceni Fiskalnega sveta kot tudi Vlade Republike Slovenije, strukturno poslabšalo. Pri tem ocenjujejo kot zaskrbljujoče, da bo predvsem z gospodarsko rastjo spodbujena rast prihodkov, spremljajo pretežno trajno povišanje izdatkov, ki hkrati ne bodo naslovili strukturnih izzivov javnih financ. Vlada Republike Slovenije januarja v predloženih proračunskih dokumentih predvideva v 2019 povišanje izdatkov sektorja države za 1,13 milijarde evrov glede na 2018. Takšna raven izdatkov je po mnenju Fiskalnega sveta določena v nasprotju z zakonodajo. Določila zakona o fiskalnem pravilu bi bila namreč spoštovana ob povečanju celotnih izdatkov sektorja države za okoli 870 milijonov evrov, kar bi z izjemo lanskega leta predstavljalo najvišjo rast izdatkov po 2009.

V zadnjih mesecih se povečuje tveganje za občutnejšo upočasnitev gospodarske rasti v 2019, od napovedih, na katerih so osnovani proračunski dokumenti. V negotovem okolju bi morala vlada slediti načelu previdnosti pri načrtovanju tako javno finančnih prihodkov kot tudi izdatkov. Spoštovanje načela previdnosti je ob povečanju negativnih tveganj po oceni Fiskalnega sveta pomeni, da bi predvidena dejanska raba in izdatkov zaostajala za maksimalno dovoljeno. Proračunski dokumenti pa nasprotno to mejo še presegajo.

Postopek priprave proračunskih dokumentov ponovno ne odraža zahteve po časovni usklajenosti njihovega sprejemanja in po srednjeročnem načrtovanju fiskalne politike. Predlog rebalansa državnega proračuna je bil namreč oblikovan šele dober mesec po sprejemu sprememb, v okviru Državnega zbora RS. Hkrati je bil okvir znova spremenjen samo za eno leto, čeprav zakonodaja zahteva celovito spremembo za tekoče in prihodnja tri leta. To je po oceni Fiskalnega sveta problematično predvsem, ker so bili pri oblikovanju vlade sprejeti ukrepi z javnofinančnimi posledicami tudi v prihodnjih letih. Fiskalni svet pričakuje, da bo vlada ob pripravi programa stabilnosti nacionalnega reformnega programa, pomladi 2019, predstavila verodostojne in celovite proračunske načrte, ki bodo vodili k srednjeročnim vzdržnim javnim financam.

To je bila ocena tako Evropske komisije,kot Fiskalnega sveta in ob tem je potrebno poudariti, da ne Ministrstvo za finance ne Vlada Republike Slovenije, priporočila Evropske komisije in Fiskalnega sveta nista upoštevala.

Kje so reforme?

V poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo mnenja, da je ta rebalans proračuna za leto 2019 grajen predvsem na predpostavki nespremenjene politike, ki pa po mnenju Slovenske demokratske stranke ne ustrezna glede na to, kar bi Slovenija v danem trenutku potrebovala, to pa so reforme. V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da glede na trenutno stanje, ko vlada gospodarska rast, bi bile te reforme nujno potrebne. V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da so reforme potrebne predvsem na področju pokojnin, zdravstva in dolgotrajne oskrbe, na kar opozarja tudi Evropska komisija. Predvsem pa so reforme potrebne za zagotavljanje socialne varnosti ljudi in ne zaradi tega, da bi pričakovali pričakovanja evropske oziroma bruseljske birokracije. V Slovenski demokratski stranki smo tudi pri predhodnih sprejemanjih proračuna večkrat opozarjali, da sprejemamo proračun zaradi državljank in državljanov Republike Slovenije in ne zaradi Bruslja.

V Slovenski demokratski stranki se zavedamo, da se bo gospodarska rast postopoma zmanjševala, prav tako tudi stopnja brezposelnih, pri čemer stopnja neaktivnih starejših in nizko usposobljenih delavcev še vedno ostaja visoka. Zato ocenjujemo, da strukturne reforme pokojninskega sistema, zdravstvenega sistema in sistema dolgotrajne oskrbe postajajo vse bolj nujne, če želi Slovenija ostati na poti dinamične in trajnostne rasti. Staranje prebivalstva kliče z znatnimi naložbami, ki bi olajšale pritisk na sistem zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe. Iz rebalansa proračuna za 2019 pa vsaj v Slovenski demokratski stranki iz številk, ki so dane v dokumentu, ne vidimo nobenih ključnih zadev, ki bi zagotovile trajnostni razvoj Slovenije, to pa so predvsem te tri reforme.

Kje je rebalans proračuna za leto 2020?

Zdaj v Slovenski demokratski stranki zelo pogrešamo to, da vlada oziroma Ministrstvo za finance nista predložila rebalansa proračuna za 2020, kar je seveda neka nova praksa in sila nenavadno. Dejstvo je, da iz te ugotovitve dejansko tudi na srednji rok se ne more ugotoviti stabilnosti javnih financ. Na to je opozoril že Fiskalni svet.

Spoštovani minister, v nadaljevanju razprave pričakujem ta odgovor, zakaj ni bil pripravljen rebalans proračuna za leto 2020 oziroma kdaj v državnem zboru lahko pričakujemo, da bo vlada lahko predložila rebalans proračuna za 2020 in da bomo lahko ugotovili, kaj to predstavlja tudi za srednjeročno vzdržnost javnih financ. Poudariti je potrebno, da rebalans proračuna temelji na jesenskih napovedih UMAR. Dejstvo je pa, da proračun sprejema državni zbor danes, verjetno samo nekaj dni pred tem, ko bo UMAR napovedal že nove napovedi spomladanske.

Vlada se je odločila za nekatere ukrepe, ki dejansko trajno povečujejo odhodke, ni pa ukrepov, ki bi zagotovili trajno povečanje prihodkov. S tem ocenjujemo v Slovenski demokratski stranki, da se lahko destabilizira stanje in vzdržnost javnih financ. V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da se mora gospodarska rast občutiti tudi v žepih državljank in državljanov Republike Slovenije, vendar v Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da to povečanje v denarnicah državljank in državljank Republike Slovenije ne sme biti na račun dodatnega obremenjevanja gospodarstva oziroma proračuna, iz rebalansa proračuna je pa predvsem to razvidno, da je vlada z določenimi ukrepi trajno povečuje svoje ukrepe.

Za večje prilive v proračun se lahko zahvalimo zgolj gospodarstvu

Če pogledamo še same številke, dejstvo je, da s proračunom za 2019 bo Slovenija prvič presegla proračunske prihodke, ki bodo presegali 10 milijard evrov. Če izpostavim številko oziroma naredim primerjavo s prihodki v letu 2015, ki so bili približno 8,5 milijard, lahko ugotovimo, da gre tukaj notri za povečanje skoraj dveh milijard evrov. Če si naredimo primerjavo, od kje izvirajo te razlike, lahko ugotovimo, da največje povečanje sledi iz pobranih davkov, v primerjavi z 2015 je to povečanje za približno 1,6 milijarde evrov. To pomeni, največje povečanje je iz naslova davka na dohodek in dobiček in na domačih davkih na blago in storitve. Iz tega lahko ugotovimo, da glavno zaslugo za rast prihodkov v slovenskem proračunu ima gospodarstvo in ta vlada se v tem rebalansu ni odločila, da dodatno razbremeni gospodarstvo. Iz nekaterih informacij pa lahko pričakujemo, da bo Vlada z ukrepi, ki jih pripravlja za prihodnost, slovensko gospodarstvo že po praksi in politiki prejšnjih vlad dodatno obremenjevala.

Mislim, da se na današnji seji lahko zahvalimo predvsem gospodarstvu, zaposlenim v slovenskem gospodarstvu, da bo proračun za 2019 presegel 10 milijard evrov prvič v zgodovini Slovenije. V Slovenski demokratski stranki smo že večkrat poudarjali, da ugotavljamo, da trošarinska politika prejšnjih vlad in sedanje vlade ni ustrezna. V Slovenski demokratski stranki ni jasno, zakaj so cene naftnih derivatov v sosednji Avstriji bistveno cenejši kot v Sloveniji, zakaj je kurilno olje v Avstriji cenejše, kot je v Sloveniji. V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da je trošarinska politika neustrezna, tako na področju naftnih derivatov, tobačnih izdelkov, alkoholnih pijač, kar je vsekakor razvidno tudi iz rebalansa proračuna, kajti zanimivo je, da bodo trošarinski prihodki v primerjavi s planiranimi padli za več kot 50 milijonov, kar je razvidno, da se denar iz trošarin seli dejansko v avstrijski proračun in v proračun sosednje države, Hrvaške.

Ta vlada večkrat poudarja, da se dolg države zmanjšuje. Res je, dolg države se zmanjšuje, vendar dolg države se zmanjšuje zgolj v strukturi bruto domačega proizvoda, dolg države se pa zmanjšuje izključno zaradi tega, ker se bruto domači proizvod po zaslugi gospodarstva dviguje. Če pa pogledamo realni dolg države oziroma neto dolg države, pa lahko ugotavljamo, da se ta ne spreminja oziroma, da se bo lahko po eni strani tudi povišal.

Vlada Republike Slovenije pričakuje tudi povišanje prihodkov iz naslova evropskih sredstev. Tukaj smo v Slovenski demokratski stranki skeptični, da bo do tega res prišlo. Dejstvo je, da tako slabega črpanja evropskih sredstev, kot je bilo pod vlado Mira Cerarja in kot pod sedanjo vlado, še nismo imeli v zgodovini Slovenije. Dejstvo je, da je na tem področju odstopil že tudi v sedanji vladi en minister in v poslanski skupini SDS pozivamo Vlado Republike Slovenije, da vloži maksimalni napor, da bo to črpanje evropskih sredstev uspešnejše.

Kakšni bodo učinki višjih odhodkov v proračunu?

Če si pogledamo pri odhodkih, odhodki bodo prav tako prvič presegli 10 milijard evrov in so v primerjavi z letom 2015 približno za pol milijarde evrov višji. Plačilo obresti bo še vedno predstavljalo približno 800 milijonov evrov. V Slovenski demokratski stranki pa postavljamo vprašanje predsedniku vlade in ministru za finance, saj se v primerjavi z letom 2015 povečujejo socialni transferji za povečevanje socialne varnosti približno za 110 milijonov. Tu govorimo o gospodarski rasti, govorimo o zmanjšanju brezposelnosti, gospodarsko rast imamo v primerjavi z 2015, iz rebalansa proračuna pa je razvidno, da se za povečevanje socialne varnosti v primerjavi z 2015 povečuje ta postavka za približno 110 milijonov evrov.

Še bolj zaskrbljujoč je podatek, če naredimo primerjavo z letom 2015, in sicer transferji v javne zavode. Poglejte, transferji v javne zavode leta 2016 so znašali približno 1,64 milijarde evrov, po rebalansu sedanjega proračuna, spoštovani minister za finance, pa znašajo približno 2,1 milijarde evrov. To pomeni, transferji v javne zavode v primerjavi z 2015 se povečujejo za približno 500 milijonov evrov. 500 milijonov evrov višji izdatki za transferje v javne zavode! Mi pa imamo daljše čakalne vrste v zdravstvu in imamo višje storitve v domovih za ostarele. Tu bi res prosil predsednika vlade in ministra za finance, da obrazložita, zaradi česa so se povečali izdatki za javne zavode v primerjavi s proračunom za 2015 za približno pol milijarde evrov.

Še enkrat bi ponovil, da ta vlada Marjana Šarca gradi politiko na predpostavki nespremenjene politike, predvsem pa v primerjavi z vlado Alenke Bratušek in vlado Mira Cerarja, ko je njuna politika temeljila predvsem na politiki zadolževanja in politiki dodatnega obremenjevanja gospodarstva, bomo lahko pod vlado Marjana Šarca verjetno priče »deli in vladaj«.

V poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo na matičnem odboru za finance vložili 16 amandmajev, ki temeljijo predvsem na dodatnem razvoju Slovenije. In da bi ta proračun bil bolj razvojno in ciljno naravnan, smo predlagali preusmeritev določenih proračunskih postavk. Vseh 16 amandmajev, ki so bili vloženi, pa temelji predvsem na vlaganju v infrastrukturo, izboljšanju in hitrejši gradnji cest. Amandma, ki pa se nam zdi še posebej pomemben, je pa za 5 dodatnih milijonov povečanja sredstev v podprogramu »Dejavnosti na področju dela, družine ter socialnih zadev«, in sicer za plače stanovalcev v domovih za starejše. Dejstvo je, da zaradi določenih ukrepov, ki jih je sprejela ta vlada, so se cene storitev v domovih za starejše bistveno povečale in s tem obremenile končnega uporabnika. Na žalost smo bili na seji matičnega delovnega telesa priče, da je koalicija zavrnila vse amandmaje opozicije, kar obžalujemo.

Danes je ponovna priložnost, da se razmisli, kateri amandmaji, ki so bili predlagani s strani Slovenske demokratske stranke, se lahko sprejmejo. Žalostno pa je, da se tudi tu nadaljuje politika, ki jo je izvajala že prejšnja vlada Mira Cerarja, ko v štirih letih prvič v zgodovini Slovenije ni bil sprejet niti en amandma opozicije, in danes verjetno lahko pričakujemo podobno zgodbo. Zaradi vsega navedenega v Slovenski demokratski stranki predloga rebalansa proračuna