Mag. Marko Pogačnik: "V primerjavi z državami EU je sanacija bančnega sistema največ stala slovenske davkoplačevalce."
četrtek, 29. 1. 2015Poslanke in poslanci SDS predlagajo več priporočil glede sanacije bančnega sistema. Poslanke in poslanci na današnji redni seji Državnega zbora obravnavajo predlog priporočila v zvezi z aktivnostmi Banke Slovenije glede sanacije bančnega sistema. Predlog priporočila je v obravnavo zboru skupina 18-ih poslank in poslancev, s prvopodpisanim gospodom Jožetom Tankom. V zvezi s tem predlogom priporočila je skupina 18-ih poslank in poslancev, s prvopodpisanim gospodom Jožetom Tankom zahtevala, da Državni zbor opravi splošno razpravo. Na seji je predlog predstavil poslanec SDS mag. Marko Pogačnik.MAG. MARKO POGAČNIK: Spoštovani predsednik, hvala za dano besedo. Spoštovani državni sekretar, spoštovani guverner Banke Slovenije, kolegice in kolegi. Slovenska demokratska stranka se je odločila, da v proceduro da dodatna priporočila v zvezi z aktivnostmi Banke Slovenije glede sanacije bančnega sistema. V Slovenski demokratski stranki ocenjujemo, da je nujno, da Državni zbor pridobi dodatna gradiva in da se dodatno seznani s sanacijo bančnega sistema. Slovenska demokratska stranka predlaga Državnemu zboru v sprejem dve priporočili, in sicer: Državni zbor priporoča Banki Slovenije, da v roku 30 dni pripravi in posreduje Državnemu zboru informacije o: vzrokih za nastalo t.i. bančno luknjo in vlogi Banke Slovenije pri tem, kot bančnega regulatorja, učinkovitosti sistema korporativnega upravljanja bank v državni lasti in načinu reševanja posledic insolventnosti poslovnih bank. In drugo priporočilo: Državni zbor priporoča Vladi Republike Slovenije da ga v osmih dneh od sprejema tega priporočila seznani s stresnim testom Evropske centralne banke, po katerem naši največji banki – Nova Ljubljanska banka d.d. in Nova kreditna banka Maribor d.d., v primeru neugodnega scenarija konec leta 2016 izkazujete kapitalski primanjkljaj v višini 65 milijonov evrov.
V Slovenski demokratski stranki pozdravljamo, da je matično delovno telo, Odbor za finance in monetarno politiko nekako soglasno podprl naša priporočila in temu pričakujemo, da bomo tudi na jutrišnjem glasovanju vsi poslanci in poslanke se zavedali odgovornosti in podprli ti dve priporočili, ki ju je v proceduro poslala Slovenska demokratska stranka.V nadaljevanju bom obrazložil razloge in pomembnost, da dobijo ta priporočila večino v tem Državnem zboru in sicer, Slovenija je edina izmed tranzicijskih držav, ki je že na drugič na račun davkoplačevalcev morala sanirati bančni sistem. Ta druga sanacija bančnega sistema je slovenski proračun in slovenske davkoplačevalce v danem trenutku stala že več kot 5 milijard evrov. Pri tem pa je treba poudariti, da obstaja velika verjetnost, da bodo ti stroški sanacije še bistveno večji, kajti v presoji ima Ustavno sodišče tudi t.i. izbris podrejenih obveznic in iz tega naslova proračun utrpi dodatno bremenitev več kot pol milijarde evrov. V Slovenski demokratski stranki smo že pri samem sprejemu tega zakona izbrisa podrejenih obveznic opozarjali, da takšen način ocenjujemo, da je neustrezen in da pri tem obstaja velika verjetnost, da bo Ustavno sodišče presodilo, da je to dejanje neustavno.Treba je poudariti, da bi v Slovenski demokratski stranki pričakovali t.i. proteste 13. decembra 2013, in sicer, ko smo na račun davkoplačevalcev že drugič sanirali bančni sistem in je bilo v bančni sistem vloženih več kot 5 milijard evrov davkoplačevalskega denarja. Takrat se ni nihče vprašal zakaj, kje so vzroki in seveda sprejem same odgovornosti. Zdaj, prva sanacija bančnega sistema v Sloveniji se je začela nekje med letom 1993, 1994 in je bila uspešno zaključena med letom 1996 in 1997. In takrat po prvi sanaciji bančnega sistema je bilo tudi predvideno, da naj bi se tako Nova Ljubljanska banka, kot Nova kreditna banka Maribor privatizirali. In sicer v letih 2001. V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, če bi se sledilo temu programu v letu 2001 in da bi bila tako Nova kreditna banka Maribor, kot Nova Ljubljanska banka takrat privatizirani, da bi bile bistveno manjše posledice imela pri drugi sanaciji oziroma da ta teža ne bi bila na davkoplačevalcih, na proračunu, ampak na privatnih investitorjih, ki bi kupili deleže v teh dveh omenjenih bankah.Treba je poudariti, da po tej sanaciji konec leta 2013 smo tako od finančnega ministra kot od takratne predsednice Vlade in od predstavnikov Banke Slovenije lahko poslušali, da imamo po tej sanaciji v Evropi ene izmed najbolj zdravih bank. V letu 2014 so sledili enotni stresni testi Evropske centralne banke in, glej ga, zlomka, dve največji sistemski banki v Sloveniji sta na dveh stresnih testih padli. In za Slovensko demokratsko stranko je bil takrat dejansko to šok, kajti po vseh milijardah, ki so bile vložene v bančni sistem in sanacijo, in po zagotovilih takrat tako finančnega ministra kot predsednice Vlade, da imamo najbolj zdrave banke v Evropi, sta dve največji sistemski banki na teh dveh stresnih testih padli. Pri tem je treba opozoriti na dejstvo, da je bil izhodiščni položaj tako Nove kreditne banke Maribor kot Nove Ljubljanske banke na teh stresnih testih med boljšimi. Ampak potem, ko so se stresni testi opravili, ko so se opravile projekcije pri neugodnih situacijah, se je ugotovilo, da sta ti dve banki padli in sta izkazovali primanjkljaj v višini 65 milijonov evrov. V Slovenski demokratski stranki se sprašujemo, kje so razlogi, da sta ti dve naši največji sistemski banki na teh stresnih testih padli. Ali je bila takratna sanacija bančnega sistema neustrezna oziroma je bila sanacija v premajhnem obsegu, da niso bile prenesene vse terjatve na tako imenovano slabo banko oziroma ali so razlogi kje drugje. Mi smo prepričani, da bodo v današnji razpravi tako predstavniki Ministrstva za finance kot predstavniki Banke Slovenije znali odgovoriti na ta vprašanja.V Slovenski demokratski stranki smo pogrešali eno zadevo po tej sanaciji bančnega sistema, in sicer, da ne Vlada ne Ministrstvo za finance ne Banka Slovenije niso zastavili pri teh dveh bankah niti enega cilja, kaj se bo z njima dogajalo v prihodnosti. In sicer, treba je poudariti, da iz naslova sanacije bančnega sistema na račun davkoplačevalcev imamo danes dejansko v državni lasti večino bank, ki delujejo na trgu v Sloveniji, se pravi, Nova Ljubljanska banka, Nova kreditna banka Maribor, Abanka, Banka Celje. Od ministrstva in Vlade smo pogrešali, da bi tema dvema bankama dali jasne cilje, kaj se bo po tej sanaciji, ki se je opravila, s tema bankama dogajalo. To pomeni, kakšno donosnost se pričakuje, ali se bodo te banke privatizirale ali ne, kakšna so dana priporočila upravi in nadzornemu svetu, kako se bodo te banke obnašale na trgu. Vseh teh zadev ni in ocenjujemo, da posledično obstaja velika verjetnost, da s tem sanacija bančnega sistema, efekt za proračun in davkoplačevalce še ni končan. In v Slovenski demokratski stranki se samo še sprašujemo, kdaj bo prišel tisti čas, ko bodo ponovno regulatorji ali Evropska centralna banka ugotovila, da največje slovenske banke potrebujejo dodatne dokapitalizacije.V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da del odgovornosti za nastali položaj nosi tudi regulator, Banka Slovenije, da niso bile opravljene vse naloge, ki bi morale biti, kajti ocenjujemo, da številka več kot 5 milijard evrov jasno govori, da tako nastala luknja ne more priti čez noč, ampak se je to verjetno vleklo dlje časa. Seveda ocenjujemo, da posledica vseh teh lukenj ne more biti zgolj kriminalna dejanja. En del pa seveda ocenjujemo, da bi moral biti raziskan tako s strani organov pregona kot s strani regulatorja. Sedaj, če primerjamo ostale evropske banke, vidimo predvsem, da je ta sanacija bančnega sistema največ stala slovenske davkoplačevalce. Kot smo že omenili, prepričani smo, če bi se sledilo načrtu privatizacije v letu 2001, bi bil efekt za davkoplačevalce in za slovenski proračun lahko bistveno manjši. Torej še enkrat, Slovenska demokratska stranka Državnemu zboru priporoča, da Banka Slovenije v roku 30 dni pripravi in posreduje Državnemu zboru informacijo o vzrokih za nastalo tako imenovano bančno luknjo in vlogo Banke Slovenije pri tem kot bančnemu regulatorju, da se preveri učinkovitost sistema korporativnega opravljanja bank v državni lasti in pa načinu reševanja posledic insolventnosti bank.Državni zbor priporoča Vladi Republike Slovenije, da ga v osmih dneh od sprejema tega priporočila seznani s stresnim testom Evropske centralne banke po katerem naši največji banki NLB in NKBM v primeru neugodnega scenarija konec leta 2016 izkazujeta kapitalski primanjkljaj v višini 65 milijonov evrov.
V Slovenski demokratski stranki pozdravljamo, da je matično delovno telo, Odbor za finance in monetarno politiko nekako soglasno podprl naša priporočila in temu pričakujemo, da bomo tudi na jutrišnjem glasovanju vsi poslanci in poslanke se zavedali odgovornosti in podprli ti dve priporočili, ki ju je v proceduro poslala Slovenska demokratska stranka.V nadaljevanju bom obrazložil razloge in pomembnost, da dobijo ta priporočila večino v tem Državnem zboru in sicer, Slovenija je edina izmed tranzicijskih držav, ki je že na drugič na račun davkoplačevalcev morala sanirati bančni sistem. Ta druga sanacija bančnega sistema je slovenski proračun in slovenske davkoplačevalce v danem trenutku stala že več kot 5 milijard evrov. Pri tem pa je treba poudariti, da obstaja velika verjetnost, da bodo ti stroški sanacije še bistveno večji, kajti v presoji ima Ustavno sodišče tudi t.i. izbris podrejenih obveznic in iz tega naslova proračun utrpi dodatno bremenitev več kot pol milijarde evrov. V Slovenski demokratski stranki smo že pri samem sprejemu tega zakona izbrisa podrejenih obveznic opozarjali, da takšen način ocenjujemo, da je neustrezen in da pri tem obstaja velika verjetnost, da bo Ustavno sodišče presodilo, da je to dejanje neustavno.Treba je poudariti, da bi v Slovenski demokratski stranki pričakovali t.i. proteste 13. decembra 2013, in sicer, ko smo na račun davkoplačevalcev že drugič sanirali bančni sistem in je bilo v bančni sistem vloženih več kot 5 milijard evrov davkoplačevalskega denarja. Takrat se ni nihče vprašal zakaj, kje so vzroki in seveda sprejem same odgovornosti. Zdaj, prva sanacija bančnega sistema v Sloveniji se je začela nekje med letom 1993, 1994 in je bila uspešno zaključena med letom 1996 in 1997. In takrat po prvi sanaciji bančnega sistema je bilo tudi predvideno, da naj bi se tako Nova Ljubljanska banka, kot Nova kreditna banka Maribor privatizirali. In sicer v letih 2001. V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, če bi se sledilo temu programu v letu 2001 in da bi bila tako Nova kreditna banka Maribor, kot Nova Ljubljanska banka takrat privatizirani, da bi bile bistveno manjše posledice imela pri drugi sanaciji oziroma da ta teža ne bi bila na davkoplačevalcih, na proračunu, ampak na privatnih investitorjih, ki bi kupili deleže v teh dveh omenjenih bankah.Treba je poudariti, da po tej sanaciji konec leta 2013 smo tako od finančnega ministra kot od takratne predsednice Vlade in od predstavnikov Banke Slovenije lahko poslušali, da imamo po tej sanaciji v Evropi ene izmed najbolj zdravih bank. V letu 2014 so sledili enotni stresni testi Evropske centralne banke in, glej ga, zlomka, dve največji sistemski banki v Sloveniji sta na dveh stresnih testih padli. In za Slovensko demokratsko stranko je bil takrat dejansko to šok, kajti po vseh milijardah, ki so bile vložene v bančni sistem in sanacijo, in po zagotovilih takrat tako finančnega ministra kot predsednice Vlade, da imamo najbolj zdrave banke v Evropi, sta dve največji sistemski banki na teh dveh stresnih testih padli. Pri tem je treba opozoriti na dejstvo, da je bil izhodiščni položaj tako Nove kreditne banke Maribor kot Nove Ljubljanske banke na teh stresnih testih med boljšimi. Ampak potem, ko so se stresni testi opravili, ko so se opravile projekcije pri neugodnih situacijah, se je ugotovilo, da sta ti dve banki padli in sta izkazovali primanjkljaj v višini 65 milijonov evrov. V Slovenski demokratski stranki se sprašujemo, kje so razlogi, da sta ti dve naši največji sistemski banki na teh stresnih testih padli. Ali je bila takratna sanacija bančnega sistema neustrezna oziroma je bila sanacija v premajhnem obsegu, da niso bile prenesene vse terjatve na tako imenovano slabo banko oziroma ali so razlogi kje drugje. Mi smo prepričani, da bodo v današnji razpravi tako predstavniki Ministrstva za finance kot predstavniki Banke Slovenije znali odgovoriti na ta vprašanja.V Slovenski demokratski stranki smo pogrešali eno zadevo po tej sanaciji bančnega sistema, in sicer, da ne Vlada ne Ministrstvo za finance ne Banka Slovenije niso zastavili pri teh dveh bankah niti enega cilja, kaj se bo z njima dogajalo v prihodnosti. In sicer, treba je poudariti, da iz naslova sanacije bančnega sistema na račun davkoplačevalcev imamo danes dejansko v državni lasti večino bank, ki delujejo na trgu v Sloveniji, se pravi, Nova Ljubljanska banka, Nova kreditna banka Maribor, Abanka, Banka Celje. Od ministrstva in Vlade smo pogrešali, da bi tema dvema bankama dali jasne cilje, kaj se bo po tej sanaciji, ki se je opravila, s tema bankama dogajalo. To pomeni, kakšno donosnost se pričakuje, ali se bodo te banke privatizirale ali ne, kakšna so dana priporočila upravi in nadzornemu svetu, kako se bodo te banke obnašale na trgu. Vseh teh zadev ni in ocenjujemo, da posledično obstaja velika verjetnost, da s tem sanacija bančnega sistema, efekt za proračun in davkoplačevalce še ni končan. In v Slovenski demokratski stranki se samo še sprašujemo, kdaj bo prišel tisti čas, ko bodo ponovno regulatorji ali Evropska centralna banka ugotovila, da največje slovenske banke potrebujejo dodatne dokapitalizacije.V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da del odgovornosti za nastali položaj nosi tudi regulator, Banka Slovenije, da niso bile opravljene vse naloge, ki bi morale biti, kajti ocenjujemo, da številka več kot 5 milijard evrov jasno govori, da tako nastala luknja ne more priti čez noč, ampak se je to verjetno vleklo dlje časa. Seveda ocenjujemo, da posledica vseh teh lukenj ne more biti zgolj kriminalna dejanja. En del pa seveda ocenjujemo, da bi moral biti raziskan tako s strani organov pregona kot s strani regulatorja. Sedaj, če primerjamo ostale evropske banke, vidimo predvsem, da je ta sanacija bančnega sistema največ stala slovenske davkoplačevalce. Kot smo že omenili, prepričani smo, če bi se sledilo načrtu privatizacije v letu 2001, bi bil efekt za davkoplačevalce in za slovenski proračun lahko bistveno manjši. Torej še enkrat, Slovenska demokratska stranka Državnemu zboru priporoča, da Banka Slovenije v roku 30 dni pripravi in posreduje Državnemu zboru informacijo o vzrokih za nastalo tako imenovano bančno luknjo in vlogo Banke Slovenije pri tem kot bančnemu regulatorju, da se preveri učinkovitost sistema korporativnega opravljanja bank v državni lasti in pa načinu reševanja posledic insolventnosti bank.Državni zbor priporoča Vladi Republike Slovenije, da ga v osmih dneh od sprejema tega priporočila seznani s stresnim testom Evropske centralne banke po katerem naši največji banki NLB in NKBM v primeru neugodnega scenarija konec leta 2016 izkazujeta kapitalski primanjkljaj v višini 65 milijonov evrov.