Mag. Marko Pogačnik: V mandatu finančnega ministra Čuferja je zaskrbljujoče obsežno zadolževanje po visokih obrestnih merah

Od ministra nikdar nikoli nismo dobili nekih tehtnih izračunov, zakaj je nadzorovana likvidacija boljša kot stečajni postopek. Poslanke in poslanci Državnega zbora danes obravnavajo interpelacijo o delu in odgovornosti ministra za finance dr. Uroša Čuferja. Interpelacijo je v obravnavo zboru predložila skupina 26-ih poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom. Na seji Državnega zbora je v razpravi sodeloval tudi mag. Marko Pogačnik.

MAG. MARKO POGAČNIK:  Spoštovana predsedujoča, hvala za dano besedo. Spoštovani minister dr. Čufer! ?Jaz svojo razpravo bom razdelil nekako v tri dele. Uvodoma bi pa začel s Probanko in pa s Factor banko. Osebno ocenjujem, da tukaj ta odločitev, ki jo je sprejelo ministrstvo za finance in pa Banka Slovenije tisti petek zvečer, da nekako slovenska javnost je bila verjetno v določenih delih premalo seznanjena. Zakaj takšna odločitev z nadzorovano likvidacijo? Od ministra nikdar nismo dobili nekih tehtnih izračunov, zakaj je nadzorovana likvidacija boljša kot stečajni postopek. Pričakujem, da bo minister na ta vprašanja poskušal odgovoriti danes. Ima vso možnost.V drugem delu pa ocenjujem, da je pri razlagi o postopkih nadzorovane likvidacije prišlo celo do zavajanja javnosti, kajti skozi razpravo smo šele slišali, da je Evropska komisija dala na nadzorovano likvidacijo začasno odločitev, začasno rešitev in po 45. dnevih naj bi ta izredna uprava, ki je bila imenovana, poslala Evropski komisiji likvidacijski načrt in zdaj me zanima, kdaj pričakujete nadaljnje korake Evropske komisije ali je Evropska komisija že kaj odločala in koliko seveda še obstajajo možnosti, da ti dve banki kljub vsemu zgrmita v stečaj in kaj bi to pomenilo za Slovenijo?Zelo zanimivo ali pa zelo pomembno in jaz upam, da bo danes minister na to moje vprašanje podal odgovor je, da je ministrstvo za finance v mesecu maju in juniju v ti dve banki vložilo preko sto milijonov evrov depozitov. Zakaj ste se odločili za tak korak, če vemo, da so revizorji prižgali rdečo luč tema dvema bankama. In sicer iz letnih poročil tako Probanke kot Factor banke je razvidno, da sta dva različna revizorja in tukaj gre za poznane evropske revizorske hiše, Deloitte in PVC zapisala zelo podobno v svojem letnem poročilu. Vam bom prebral. »Kapitalsko tveganje, po manjkajoče se izgube iz poslovanja in nezadostnost delniškega kapitala povzročata precejšen dvom o sposobnosti skupine Probanke in Factorbanke, da nadaljuje kot delujoče podjetje,« to je datum 26. april 2013. Ministrstvo za finance je pa še preko 100 milijonov evrov depozitov v te dve banke vložilo kasneje. Ali na ministrstvu ne berete letnih poročil? Ali zakaj ste se odločili za to odločitev, ki je verjetno zelo tvegana.Tukaj bi pričakoval odgovor, zakaj ste se odločili vložiti v depozite, v te dve banki, če je revizor prižgal rdečo luč in zakaj že pri teh delih niste ukrepali in takrat sprejeli ukrepe tako z Probanko, kot s Factor banko, da ste s tem čakali do septembra in koliko manj škode bi lahko bilo za davkoplačevalce, če bi recimo ukrepali pol leta prej.Pri razrešitvi kolega mag. Andreja Širclja, sem osebnega mnenja, da je bil ta ukrep protizakonit in da v večji meri gre tukaj za politično odločitev. Verjetno ta datumska razrešitev preveč sovpada z vsemi dejstvi okoli nadzorovane likvidacije Probanke in Factor banke. Danes smo že poslušali argumente tako koalicije, kot ministra, bi pa ministra za finance konkretno vprašal, zakaj mag. Andreja Širclja, neizvršnega dikrektorja, preden ga je razrešil, ni povabil k sebi na sestanek in ga vprašal in mu dal možnosti, imate teden časa, odločite se ali boste neizvršni direktor ali boste poslanec. Ne. Razrešili ste ga avtomatsko in mislim, da je bilo to narejeno protizakonito.Glede zadolževanja. Toliko kot se je država zadolžila pod vašim mandatom, spoštovani minister dr. Čufer, to se ni še pod nobenim ministrstvom. Predvsem pa so tudi zaskrbljujoče visoke obrestne mere, ki jih dosežemo.?Vprašanje za ministra bi bilo, zakaj se Slovenija ne poslužuje sklada ESM oziroma komentira zadevo, da se je, to je bilo že pod vladavino dr. Franca Križaniča, Slovenija odločila, da bo v ta sklad vplačala 342 milijonov evrov, Slovenija je to vplačala, danes pa se teh ugodnosti tega sklada ne poslužuje. Slovenja je pogodbo takrat sklenila še s predhodnikom ESM-ja. Zakaj? 342 milijonov obveznosti bo Slovenija v ta sklad plačala, mi se pa zadolžujemo pri tretjih po bistveno višjih obrestnih merah.Predsednica vlade razlaga, da mi denarja ne potrebujemo, zadolžujemo se pa pod mizo, na zaprtem trgu. Zanima me, zakaj zadolževanje po tako visokih obrestnih merah odstopajo benchmark-i od vseh držav primerljivih, neprimerljivih. Izdaja obveznic enemu ni dostop do trgov, kot se govori. Zakaj ste to naredili? Pričakujem, da boste tekom današnje razprave razkrili tega srečneža, ki ste mu omogočili tako visoko obrestno mero. ?Mislim, da se moramo vprašati, kdo je toliko nor, da državo v višini 1,5 milijarde evrov izpostavlja samo enemu ponudniku. Če prodaš enemu brez odprte tržne konkurence, mislim, da vi sploh niste mogli testirati kakšno obrestno mero bi Slovenja na trgu dosegla in bi lahko verjetno nižjo. Tukaj bo verjetno še vprašanje tudi kako bo Računsko sodišče odreagiralo. Vi ste se sami zmenili za mizo takšna obrestna mera bo.In zaključil bi samo s temi besedami, da to ni obnašanje države, ki je prepričana, da se lahko kadarkoli zadolži in da bo težave rešila sama, ampak da je bila to poteza značilnost za obnašanje države, ki je v veliki finančni stiski in nujno potrebuje denar. Drugače si ne moremo predstavljati te zadeve. In spoštovani minister dr. Čufer, jaz pričakujem, da bomo dobil odgovore na moja vprašanja, časa imate dovolj, pričakujem pa tudi da boste povedali, zakaj se bo ta denar 1,5 milijarde evrov namenil oziroma zakaj predsednica vlade govori nekaj, vi pa drugo. Komu lahko verjamemo?