Mag. Marko Pogačnik: "Strah pred razkritjem bančnih nepravilnosti je bil tako velik, da je morala pasti vlada Janeza Janše."
petek, 20. 9. 2013Stališče poslanske skupine SDS je na seji predstavil poslanec mag. Marko Pogačnik.
Poslanec je izpostavil, da je bančni sistem v Sloveniji v krizi že od leta 2009 in da je bila stranka SDS med prvimi, ki je začela opozarjati, da je potrebno bančni sistem sanirati, kajti v nasprotnem primeru se bo kriza samo poglabljala in zagon gospodarstva ne bo mogoč. “Kriza bančnega sistema se je pod vladavino Pahorjeve vlade samo še poglabljala. Danes slovenska podjetja plačujejo bistveno višje obresti kot konkurenčna podjetja v tujini oziroma do kreditov sploh ne morejo priti. Največji sistemski banki, NLB so bile od leta 2009 bonitetne ocene znižane za osemkrat,” je dejal poslanec. Po njegovih besedah je zelo jasno sliko, v kakšnem stanju je slovensko bančništvo, dala bonitetna ocena Standard & Poor’s, ki je pred dnevi zapisala, da je slovenski bančni sistem v podobno slabem položaju kot tisti v Kazahstanu. “In kdo je za vse to odgovoren? To zanima predvsem stranko SDS in predvidevam tudi davkoplačevalce,” je dejal poslanec SDS mag. Pogačnik.
Poudaril je, da je sedanji predsednik republike Borut Pahor pred slabim letom dni priznal, da se v času njegove vlade problem bank podcenjevali in da je bila postavljena napačna diagnoza. “Glede na stanje treh sistemskih bank, Nove ljubljanske banke, Nove kreditne banke Maribor, Abanke, ter likvidacije dveh zasebnih bank, Factor banke in Probanke bi lahko prišli do zaključka, da so slovenske banke v bistvu neke vrste samopostrežna trgovina, v katero so nekateri izbranci vstopali in izstopali mimo blagajne. Nihče jih ni vprašal zakaj vstopajo mimo blagajn in dobivajo blago po zelo diskontirani ceni ali praktično zastonj. Račun za izbrance bomo pa plačali davkoplačevalci,” je poudaril poslanec SDS. Opozoril je, da predvsem Banka Slovenije kot regulator na tem področju ni zaznala nič. Ni speljala nobenih sanacij, ni sprejela nobenih ukrepov in nobenih ugotovitev na tem področju. Vsaj ne, da bi bila javnost, kadarkoli s tem seznanjena. Še pred meseci pa je guverner Marko Kranjec zagotavljal, da je bančni sistem stabilen.”Zanimivo je, da je Komisija za preprečevanje korupcije do danes, kljub številnim v nebo vpijajočem nepravilnostim, ki gre v stotine milijone ali celo milijarde evrov, ni ugotovila nobene korupcije v bančnem sistemu, še manj, da bi podala kakršne koli ugotovitve s konkretnimi imeni,” je poudaril poslanec SDS mag. Pogačnik. Izpostavil je, da je prva, ki se je začela resno ukvarjati s sanacijo bančnega sistema, bila vlada Janeza Janše, ki je pripravila tako imenovani Zakon o slabi banki, ki pa mu ga je takratna opozicija, Pozitivna Slovenija in Socialni demokrati močno nasprotovala, vložila podpise za referendum, kljub temu, da sta bili stranki Pozitivna Slovenija in SD povabljeni k sodelovanju pri pripravi zakona. “Strah pred razkritjem bančnih nepravilnosti je bil tako velik,da je morala pasti vlada Janeza Janše,” je dejal poslanec SDS.
Nadalje je spomnil, da sta v petek 6. septembra v večernih urah guverner Banke Slovenije dr. Boštjan Jazbec in minister za finance dr. Uroš Čufer objavila, da sta se Banka Slovenije in Ministrstvo za finance odločila za likvidacijo dveh zasebnih bank, Factor banke in Probanke. “Glavno vprašanje, ki se nam zastavlja, je, zakaj sta se Ministrstvo za finance in Banka Slovenije odločila za takšne ukrepe. Pojasnila so bila skopa, in kot se je v nadaljnjih razpravah ugotovilo, v nekaterih primerih celo zavajajoča,” je dejal poslanec SDS.”V stranki SDS ocenjujemo, da je nedopustno, da bomo davkoplačevalci sanirali obveznosti zasebnih bank, medtem ko uprava, nadzorniki in deponenti z nad 100.000 evri Probanke in Factor banke očitno ne bodo nosili nobene odgovornosti za nastalo situacijo. Zastavlja se vprašanje, zakaj se ni počakalo, da se končajo stres testi bank, in zakaj se ni počakalo z rokom, ki je bil predviden za dokapitalizacijo obeh bank v likvidaciji. Zastavlja se vprašanje, ali bo model, ki je bil izbran za reševanje dveh zasebnih bank, uporabljen za reševanje celotnega bančnega sistema, tudi treh največjih sistemskih bank, Nove Ljubljanske banke, Nove kreditne banke Maribor in Abanke. Kdo bo nosil odgovornost za nastali položaj? V kakšni meri Banka Slovenije kot regulator lahko ravnala drugače v preteklosti in, seveda, kakšna je odgovornost Banke Slovenije za nastali položaj?” je z vrsto vprašanj nadaljeval mag. Marko Pogačnik. Po njegovem mnenju so tudi zaskrbljujoče besede sedanjega guvernerja Banke Slovenije, gospoda dr. Jazbeca, ki je na Odboru za finance poudaril, da je stanje, kakršno je, posledica tega, da se v preteklosti ni ukrepalo. “Država je dala bankam za milijardo in 30 milijonov evrov poroštev. Končni strošek za davkoplačevalce in izdanih poroštev bo po prvih ocenah finančnega ministrstva 400 milijonov evrov, a morda tudi višji, saj ga bo v celoti pokazala šele likvidacija. A dejstvo je, vsi navadni upniki Factor banke in Probanke bodo dobili depozite izplačane v celoti, ne glede na to, ali so fizične ali pravne osebe, lastniki ali člani nekdanjih in zdajšnjih uprav bank ter nadzorniki, ki svojega dela očitno niso opravili. Problem, ki ga vidimo v stranki SDS, je v celotnem poplačilu vseh upnikov, tudi odgovornih za propad bank,” je izpostavil poslanec SDS mag. Marko Pogačnik.
Nadalje je dejal, da sta Ministrstvo za finance in Banka Slovenije z reševanjem dveh malih bank na ramenih davkoplačevalcev potepala glavno idejo Evropske bančne unije, ki predvideva, da naj propadajoče banke kot prvi rešujejo delničarji, lastniki različnih obveznic in imetniki depozitov nad 100.000 evrov. “Pri tem pa je ključno, da je država za dve zasebni banki, ki imata skupaj 4% tržni delež, izdala za dobro milijardo evrov garancij. V SDS ocenjujemo, da porabljen davkoplačevalski denar ne bo oživil bančnega sistema ali ga naredil delujočega, saj ostaja nerešena glavna težava sanacija nedelujočih bank NLB, NKBM in Abanke,” je dejal poslanec SDS. Poudaril je, da če bi enak pristop k reševanju uvedli še za preostale banke, bi država za sanacijo potrebovala najmanj 14 milijard evrov – 14 milijard evrov! “Država se je odločila, da bo z likvidacijo dveh zasebnih bank reševala predvsem varčevalce in podjetja, ki imajo v obeh bankah vloge pod 100.000 evrov. Zaščiteni in poplačani bodo tudi vsi lastniki navadnih obveznic, torej tisti, ki so od obeh bank v preteklosti kupovali njune obveznice, da bi zagotovili njuno likvidnost. To pa so bila predvsem podjetja, ki so bila lastniško povezana z bankama. Menedžerji ACH-ja in največji lastniki Factor banke so si v preteklosti izplačali za več kot 30 milijonov evrov dividend, denarja za reševanje bank pa zdaj niso našli,” je pojasnil mag. Pogačnik.
V nadaljevanju je dejal, da Slovenska demokratska stranka od Vlade Republike Slovenije, od Banke Slovenije in od Ministrstva za finance, pričakuje da bo razkrit seznam oseb, ki imajo višje depozite kot 100.000 evrov. V Slovenski demokratski stranki pričakujemo, da bodo Vlada Republike Slovenije, Ministrstvo za finance in Banka Slovenije razkrili seznam oseb, ki so si v obdobju zadnjega leta iz teh bank izplačali več kot 100.000 evrov denarja. “Banka Slovenije se je vedno sklicevala na tajnost bančnih podatkov. Res je, vendar v sedanji situaciji je zadeva drugačna. Banki sta likvidirani in zasebne banke bomo reševali davkoplačevalci. Pošteno do davkoplačevalcev bi bilo, da vemo koga bomo reševali, podatki naj se razkrijejo,” je ocenil mag. Pogačnik.
Odzval se je tudi na omembe o tem, da sta tudi Nemčija in Amerika reševali banke z davkoplačevalskim denarjem.”To je res, vendar je država v roku pol leta do enega leta dobila denar nazaj skupaj z obrestmi,” je poudaril in dodal, da se v Sloveniji to ni naredilo in izpostavil prepričanje, da se tudi v tem primeru to ne bo naredilo. “V SDS se sprašujemo, zakaj Ministrstvo za finance in Banka Slovenije nista naredila izračunov ostalih načinov reševanja teh bank? Dejstvo je, da je dala država 1,30 milijard evrov poroštev zasebnim bankam. O težavah obeh bank so mediji poročali že vsaj leto dni. V letnih poročilih so banki prižgali rdečo luč tudi revizorji. In s tem mi ocenjujemo, da Banka Slovenije ni naredila dovolj in da prevzema največjo odgovornost za to,” je dejal poslanec SDS.
V nadaljevanju je poslanec predstavil tudi računovodsko poročilo Probanke, z dne 26. aprila, ki ga je pripravila revizijska hiša Deloitte in kjer so za Probanko zapisali: Kapitalsko tveganje, ponavljajoča se izguba iz poslovanja in nezadostnost delniškega kapitala povzročata precejšen dvom o sposobnosti skupine, da nadaljuje kot delujoče podjetje.
Revizorsko poročilo za Factor banko, ki ga je izdelala revizijska hiša PVC, opisuje finančni položaj skupine ter nenačrtovane dejavnosti za vzdrževanje kapitalske ustreznosti in likvidnosti skupine, kjer navedejo, da te okoliščine predstavljajo, nakazujejo, da obstaja pomembna negotovost, ki bi lahko vzbudila bistven dvom o sposobnosti skupine, da nadaljuje kot delujoče podjetje. Poslanec SDS se je vprašal, zakaj Banka Slovenije ni odreagirala takrat?
Nadalje je spregovoril tudi o strukturi nadzornega sveta v Probanki, pri čemer je izpostavil Vero Mihatovič, kateri je Narodna banka Srbije prepovedala doživljenjsko delo v vseh bankah zaradi malverzacij v Agro banki. “Ali je bila Banka Slovenije o tem seznanjena? Zakaj Banka Slovenije v teh zadevah ni ukrepala. Vera Mihatovič je celo 29. avgusta postala predsednica nadzornega sveta Facktor banke. Še bolj zaskrbljujoče pa je, da je ta ista, Vera Mihatovič danes tudi članica nadzornega sveta prve pokojninske družbe A in član nadzornega sveta te družbe je tudi zadnji predsednik uprave Factor banke … Ali bomo lahko čez par dni v medijih zabeležili, da bo šla še ena pokojninska družba v likvidacijo in da bomo to plačali tudi davkoplačevalci? To so vprašanja, ki jih je potrebno razčistiti, da se prevzame odgovornost,” je še izpostavil poslanec SDS mag. Pogačnik in ob tem ocenil, da Banka Slovenije v zadnjem obdobju ni izpolnila nalog, za katere ima pristojnosti, ki bi jih morale imeti po zakonu o bančništvu in po zakonu o Banki Slovenije. “V SDS smo zaskrbljeni, ker je iz podatkov razvidno, da sta ti dve banki posedovali depozite povezanih družb državi, občin za več kot 650 milijonov evrov. Denimo, leta 2010 je država dala Factor banki državno poroštvo s stomilijonsko obveznico, kar je 44% vseh vlog in posojil bank danih Probanki, pomeni državne razvojne SID banke. Bo kdo od pristojnih za denar države, ki je ujet v propadlih bankah odgovarjal za tvegane poteze in bil razkrit? Verjetno ne, ker bodo šli banki v nadzorovano likvidacijo, bo ostalo veliko skritega,” je poudaril poslanec SDS.
Po besedah poslanca SDS so bila pojasnila Ministrstva za finance in Banke Slovenije skopa in v nekaterih razpravah, ki so se pokazale, tudi zavajajoča. “V vseh medijih so pisali, da je Evropska komisija dala soglasje k takšnemu načinu. Evropska komisija je dala začasno soglasje. Zakaj to ni bilo predstavljeno medijem? Da je Evropska komisija dala začasno soglasje in da mora izredna uprava v 45 dneh pripraviti likvidacijski načrt in bo Evropska komisija ponovno o tem odločala. Kaj se naredi, če Evropska komisija ne da ponovno zelene luči?” se je še vprašal poslanec SDS mag. Pogačnik.
Poudaril je tudi, da je bilo postavljeno konkretno vprašanje, zakaj se država ni odločila, da bi bila cenejša varianta, da ti dve banki dokapitalizira. Odgovor je bil jasen, obstajalo bi zelo malo verjetnosti oziroma verjetnost nič, da bi Evropski komisiji dokazali, da bi te banke še lahko nadaljevale svoje poslovanje.”To so vsi podatki, ki razkažejo, da nekdo ni odreagiral v pravem času in da je Banka Slovenija kot regulator ponovno zatajila. Zanimivo vprašanje, ali imamo po prijateljih v stečaju imamo sedaj še prijatelje v bankah. Zakaj je bil kot član izredne uprave tudi s soglasjem Banke Slovenije imenovan Matevž Slapničar, prvi nadzornik Merkurja in hkrati član izredne uprave Factor banke? Merkur vodi Blaž Pesek, sin Borisa Peska, ustanovitelja in nekdanjega prvega človeka Factor banke. Konflikt interesov, to se nekako priznali tudi člani Bake Slovenije na zadnjem odboru, ” je še dejal poslanec SDS mag. Marko Pogačnik.Svojo razpravo je zaključil s tem, da se v stranki SDS upravičeno sprašujemo, ali je res to pravi način reševanja bank in ali moramo res davkoplačevalci reševati zasebne vlagatelje in ali ni likvidacija bank zgolj orodje, da se ne bo ugotovila odgovornost in da bodo vse nepravilnosti, kot do sedaj, ostale skrite. “Ne. Stranka SDS bo šla tukaj do konca in borili se bomo za to, da se tukaj razkrijejo vse zadeve in da ljudje, ki so za to odgovorni sprejmejo tudi odgovornost. Tisti, ki so te dve banki upravljali, predvsem pa regulator, Banka Slovenija,” je svoj nastop zaključil mag. Pogačnik.Foto DZ