Mag. Marko Pogačnik: Slovenija pada na skoraj vseh mednarodnih lestvicah.
torek, 13. 10. 2015Zaskrbljujoče stanje v slovenskem pravosodju predstavlja osrednji slovenski razvojni problem, ki je vse bolj pereč. Poslanke in poslanci na današnji izredni seji obravnavajo predlog priporočila v zvezi z vse slabšimi uvrstitvami Slovenije na mednarodnih lestvicah, ki merijo spoštovanje človekovih pravic, učinkovitost pravne države in ekonomskega sistema. Predlog priporočila je v obravnavo zboru predložila skupina 27-ih poslank in poslancev, s prvopodpisanim Jožetom Tankom. Na seji je predlog priporočila podrobneje predstavil poslanec SDS mag. Marko Pogačnik.V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran.
Mag. Marko Pogačnik: Spoštovani, predsednik. Spoštovani predstavniki vlade, kolegice, kolegi. Vlada Mira Cerarja se je na podlagi ugodnih rezultatov podatkov o gospodarski rasti in ugodnih ocen glede gospodarske rasti v prihodnje rada pohvali, da so to rezultati in napovedi rezultati njenega dobrega dela. Pri tem seveda zamolči dejavnike, ki so največ prispevali k tem rezultatom. To so povečali izvoz, ki je posledica svetovnega gospodarskega okrevanja in dobrega odziva slovenskega gospodarstva trenutnim razmeram na trgu. Iztekajoča se finančna perspektiva 2007 do leta 2013, pri kateri se je največ projektov, financiranih z evropskim denarjem zaključilo leta 2014 in v letošnjem letu. Sprejetje Zakona o uravnoteženju javnih financ, ki ga je sprejela vlada Janeza Janše in katerega cilj je bil v največji možni meri uravnotežiti javno porabo s tistim, kar ustvarimo, kar je predpogoj za vzpostavitev zdrave in dolgoročne gospodarske rasti kot tudi zaradi pozitivnih rezultatov pokojninske reforme, ki je prav tako bil sprejet v času druge vlade Janeza Janše.Nič od tega, kar je najbolj prispevalo k slovenski gospodarski rasti, torej ni posledica dobrega dela vlade Mira Cerarja. Najboljšo sliko, kje se določene države nahajajo glede družbenopolitičnih in ekonomskih vprašanj, kažejo mednarodne lestvice, ki merijo spoštovanje človekovih pravic, učinkovitost pravne države in ekonomskega sistema. Pripravljajo jih ugledne in neodvisne mednarodne institucije ter organizacije. V Sloveniji je gospodarski model vzpostavila tranzicijska levica, na čelu s Forumom 21 in s podporo njemu lojalnih medijev. Za ta model je značilna prevelika vloga države, vmešavanje politike v gospodarstvo, dajanje prednosti prerazdelitve in predrazvojni politiki, odlaganje strukturnih reform v imenu socialnega miru in predvsem politika nacionalnega interesa, s katero se prepričuje privatizacija državnega premoženja. Tisto malega državnega premoženja, ki pa se privatizira, pa se čedalje slabše privatizira oziroma se privatizira na sporen način. V poročilu ekonomske svobode sveta 2014 si je Slovenija med 152 državami delila 105. mesto za državo Sierra Leone, v poročilu ekonomske svobode sveta leta 2015 pa je svojo uvrstitev na lestvici še poslabšala in se med 157 državami skupaj z Nigerijo in Kitajsko uvrstila na 111. mesto. Slovenija je na tej lestvici zaostala za državami, kot so Vietnam, Namibija, Rusija in Tanzanija. Ekonomsko najmanj svobodna država Evropske unije v celi Evropi, za nami zaostaja le Ukrajina, kar je nedvomno popolnoma sramota in blamaža za Republiko Slovenijo. Tudi uvrstitev Slovenije na lestvici svetovnega ekonomskega foruma kaže enako sliko kot pri prejšnjih dveh omenjenih lestvicah. Globalno poročilo konkurenčnosti je eno od najpomembnejših publikacij na področju mirjenja mednarodne konkurenčnosti. Svetovni ekonomski forum iz Ženeve izdaja poročilo že od leta 1997 naprej. Slovenija pa je vanj vključena že od leta 2001. Od leta 2005 naprej izračun konkurenčnosti svetovnega ekonomskega foruma temelji na globalnem indeksu konkurenčnosti, gre za celovit indeks, ki zajema tako mikroekonomske kot makroekonomske vidike nacionalne konkurenčnosti. Konkurenčnost pa je opredeljena kot nabor institucij politik, dejavnikov, ki določajo raven produktivnosti.Pomenljivo je, da je v poročilu 2014, 2015 navedeno, da je Slovenija po vladni učinkovitosti 128 med 144 državami. Po tem kriteriju pa je uvrščena mesto pred Grčijo. Glede tega, ali so vladne odločitve nepristranske ali pa komu dajejo prednost oziroma ga favorizirajo, je Slovenija na 111. mestu. Glede zapravljivosti vlade je Slovenija na 133. mestu. Glede tega, kakšne finančne obremenitve povzročajo vladne odločitve, pa je Slovenija na 133. Mestu. Le po kriteriju transparentnosti vladnih odločitev je na 55. mestu. Tudi na lestvici konkurenčnosti, ki je pripravila švicarski institut Slovenija doseže najslabšo uvrstitev na skoraj vseh področjih, ki se nanašajo na vlado ali državni aparat. Pri podatku birokracija smo med 61 državami zasedli 56 mesto. Na področju obdavčitve fizičnih oseb smo celo na zadnjem mestu, na 58. mestu pa smo glede na okoljsko zakonodajo. Problematična je tudi uvrstitev glede na tuje neposredne naložbe, kjer se Slovenija nahaja na 59. mestu. Po privlačnosti za visoko usposobljene tuje kadre smo na 59. mestu, po učinkovitosti nadzornih svetov pri nadzoru uprav pa na zadnjem, 61. mestu. Švicarski inštitut je Sloveniji dal pet priporočil za izboljšanje na področju konkurenčnosti: reforma zdravstvenega sistema, reforma davčne zakonodaje, konkurenčnost in zadolženost državnih podjetij, vzpostavitev do posla prijaznega okolja in fiskalna konsolidacija. Samo za primerjavo, ko je mandat končala prva Janševa vlada leta 2008, je Slovenija bila na 32. mestu, danes smo na 49. Nadalje velja izpostaviti dejstvo, da Slovenija drsi tudi na lestvicah s področja pravosodja oziroma sodstva. Nesporno je, da imajo pravna država, učinkovito in nepristransko sodstvo velik pomen tudi za razvoj gospodarstva. Zaskrbljujoče stanje v slovenskem pravosodju tako predstavlja osrednji slovenski razvojni problem, ki je vse bolj pereč. Zato so potrebni ukrepi, ne zgolj kozmetični popravki. Iz zadnje raziskave Svetovnega ekonomskega foruma je razvidno, da se Slovenija na področju neodvisnosti sodstva uvršča na 91. mesto od 144, neposredno za Črno goro in Iranom. Gre vsekakor za skrb vzbujajoč podatek, saj predstavlja zaupanje v sodstvo pomemben temelj na področju delovanja pravne države. Iz analize z naslovom Krepitev zaupanja v pravosodne sisteme v Evropi z dne 21. november 2013, ki jo je izdala Evropska komisija, je razvidno, da sodstvo v Sloveniji uživa najnižjo stopnjo zaupanja med vsemi državami Evropske unije. Analiza je dokazala, da pravosodnemu sistemu v Sloveniji zaupa 24 % državljank in državljanov Republike Slovenije, ne zaupa pa rekordnih 73 %. Na zaskrbljujoče stanje v slovenskem pravosodju ne opozarjamo samo predlagatelji, ampak opozorila prihajajo tudi iz tujine in to na vseh ravneh. Pri tem pa ne gre samo za kritike na račun verodostojnosti in nepristranskosti sodstva, temveč tudi na račun neučinkovitosti sodstva. Izsledki iz letošnjega poročila Evropske komisije o pregledu stanja na področju pravosodja v Evropski uniji za Slovenijo kažejo, da Slovenija za pravosodje nameni največ denarja na prebivalca v Evropski uniji in ima največ sodnikov na 100.000 prebivalcev. Še posebej zaskrbljujoče pa je dejstvo, da se je že tako nizka stopnja zaznave neodvisnosti pravosodja v zadnjih letih še poslabšala. Po podatkih World Economic Forum se je stopnja zaznane neodvisnosti sodišč v Sloveniji od leta 2010 do leta 2013 zmanjševala.
Glede na navedena dejstva smo kot predlagatelji v Slovenski demokratski stranki pripravili dve priporočili, ki naj bi ju sprejel Državni zbor. Vendar, žal, na matičnem delovnem telesu, ki je to poročilo obravnavalo, je koalicijski glasovalni aparat ta priporočila zavrnil. Vsekakor pa se mora tudi širša javnost seznaniti s priporočili, ki ju je Slovenska demokratska stranka predlagala, vendar jih je koalicijski glasovalni stroj zavrnil. Prvo priporočilo je, da Državni zbor priporoča Vladi Republike Slovenije, da se namesto izpostavljanja gospodarske rasti, ki sploh ni posledica njenega dela, začne ukvarjati s pripravo resnih strukturnih reform, predvsem na področju pravosodja, zdravstva, javne uprave, pokojninskega sistema in delovnopravnih razmerij, ki bodo popravile sramotne uvrstitve Slovenije na mednarodnih lestvicah, ki merijo spoštovanje človekovih pravic, učinkovitost pravne države in ekonomskega sistema. Državni zbor priporoča Vladi Republike Slovenije, da skupaj s sodno vejo oblasti preuči in predlaga ukrepe, na podlagi katerih bo mogoče vzpostaviti večjo preglednost dela sodstva, njegovo večjo učinkovitost, skrajšanje postopkov, neodvisno in nepristransko odločanje v sodnih postopkih ter povrnitev zaupanja v pravosodje. V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da bi vlada Mira Cerarja morala ta priporočila upoštevati v dobro vseh državljank in državljanov Republike Slovenije.
Mag. Marko Pogačnik: Spoštovani, predsednik. Spoštovani predstavniki vlade, kolegice, kolegi. Vlada Mira Cerarja se je na podlagi ugodnih rezultatov podatkov o gospodarski rasti in ugodnih ocen glede gospodarske rasti v prihodnje rada pohvali, da so to rezultati in napovedi rezultati njenega dobrega dela. Pri tem seveda zamolči dejavnike, ki so največ prispevali k tem rezultatom. To so povečali izvoz, ki je posledica svetovnega gospodarskega okrevanja in dobrega odziva slovenskega gospodarstva trenutnim razmeram na trgu. Iztekajoča se finančna perspektiva 2007 do leta 2013, pri kateri se je največ projektov, financiranih z evropskim denarjem zaključilo leta 2014 in v letošnjem letu. Sprejetje Zakona o uravnoteženju javnih financ, ki ga je sprejela vlada Janeza Janše in katerega cilj je bil v največji možni meri uravnotežiti javno porabo s tistim, kar ustvarimo, kar je predpogoj za vzpostavitev zdrave in dolgoročne gospodarske rasti kot tudi zaradi pozitivnih rezultatov pokojninske reforme, ki je prav tako bil sprejet v času druge vlade Janeza Janše.Nič od tega, kar je najbolj prispevalo k slovenski gospodarski rasti, torej ni posledica dobrega dela vlade Mira Cerarja. Najboljšo sliko, kje se določene države nahajajo glede družbenopolitičnih in ekonomskih vprašanj, kažejo mednarodne lestvice, ki merijo spoštovanje človekovih pravic, učinkovitost pravne države in ekonomskega sistema. Pripravljajo jih ugledne in neodvisne mednarodne institucije ter organizacije. V Sloveniji je gospodarski model vzpostavila tranzicijska levica, na čelu s Forumom 21 in s podporo njemu lojalnih medijev. Za ta model je značilna prevelika vloga države, vmešavanje politike v gospodarstvo, dajanje prednosti prerazdelitve in predrazvojni politiki, odlaganje strukturnih reform v imenu socialnega miru in predvsem politika nacionalnega interesa, s katero se prepričuje privatizacija državnega premoženja. Tisto malega državnega premoženja, ki pa se privatizira, pa se čedalje slabše privatizira oziroma se privatizira na sporen način. V poročilu ekonomske svobode sveta 2014 si je Slovenija med 152 državami delila 105. mesto za državo Sierra Leone, v poročilu ekonomske svobode sveta leta 2015 pa je svojo uvrstitev na lestvici še poslabšala in se med 157 državami skupaj z Nigerijo in Kitajsko uvrstila na 111. mesto. Slovenija je na tej lestvici zaostala za državami, kot so Vietnam, Namibija, Rusija in Tanzanija. Ekonomsko najmanj svobodna država Evropske unije v celi Evropi, za nami zaostaja le Ukrajina, kar je nedvomno popolnoma sramota in blamaža za Republiko Slovenijo. Tudi uvrstitev Slovenije na lestvici svetovnega ekonomskega foruma kaže enako sliko kot pri prejšnjih dveh omenjenih lestvicah. Globalno poročilo konkurenčnosti je eno od najpomembnejših publikacij na področju mirjenja mednarodne konkurenčnosti. Svetovni ekonomski forum iz Ženeve izdaja poročilo že od leta 1997 naprej. Slovenija pa je vanj vključena že od leta 2001. Od leta 2005 naprej izračun konkurenčnosti svetovnega ekonomskega foruma temelji na globalnem indeksu konkurenčnosti, gre za celovit indeks, ki zajema tako mikroekonomske kot makroekonomske vidike nacionalne konkurenčnosti. Konkurenčnost pa je opredeljena kot nabor institucij politik, dejavnikov, ki določajo raven produktivnosti.Pomenljivo je, da je v poročilu 2014, 2015 navedeno, da je Slovenija po vladni učinkovitosti 128 med 144 državami. Po tem kriteriju pa je uvrščena mesto pred Grčijo. Glede tega, ali so vladne odločitve nepristranske ali pa komu dajejo prednost oziroma ga favorizirajo, je Slovenija na 111. mestu. Glede zapravljivosti vlade je Slovenija na 133. mestu. Glede tega, kakšne finančne obremenitve povzročajo vladne odločitve, pa je Slovenija na 133. Mestu. Le po kriteriju transparentnosti vladnih odločitev je na 55. mestu. Tudi na lestvici konkurenčnosti, ki je pripravila švicarski institut Slovenija doseže najslabšo uvrstitev na skoraj vseh področjih, ki se nanašajo na vlado ali državni aparat. Pri podatku birokracija smo med 61 državami zasedli 56 mesto. Na področju obdavčitve fizičnih oseb smo celo na zadnjem mestu, na 58. mestu pa smo glede na okoljsko zakonodajo. Problematična je tudi uvrstitev glede na tuje neposredne naložbe, kjer se Slovenija nahaja na 59. mestu. Po privlačnosti za visoko usposobljene tuje kadre smo na 59. mestu, po učinkovitosti nadzornih svetov pri nadzoru uprav pa na zadnjem, 61. mestu. Švicarski inštitut je Sloveniji dal pet priporočil za izboljšanje na področju konkurenčnosti: reforma zdravstvenega sistema, reforma davčne zakonodaje, konkurenčnost in zadolženost državnih podjetij, vzpostavitev do posla prijaznega okolja in fiskalna konsolidacija. Samo za primerjavo, ko je mandat končala prva Janševa vlada leta 2008, je Slovenija bila na 32. mestu, danes smo na 49. Nadalje velja izpostaviti dejstvo, da Slovenija drsi tudi na lestvicah s področja pravosodja oziroma sodstva. Nesporno je, da imajo pravna država, učinkovito in nepristransko sodstvo velik pomen tudi za razvoj gospodarstva. Zaskrbljujoče stanje v slovenskem pravosodju tako predstavlja osrednji slovenski razvojni problem, ki je vse bolj pereč. Zato so potrebni ukrepi, ne zgolj kozmetični popravki. Iz zadnje raziskave Svetovnega ekonomskega foruma je razvidno, da se Slovenija na področju neodvisnosti sodstva uvršča na 91. mesto od 144, neposredno za Črno goro in Iranom. Gre vsekakor za skrb vzbujajoč podatek, saj predstavlja zaupanje v sodstvo pomemben temelj na področju delovanja pravne države. Iz analize z naslovom Krepitev zaupanja v pravosodne sisteme v Evropi z dne 21. november 2013, ki jo je izdala Evropska komisija, je razvidno, da sodstvo v Sloveniji uživa najnižjo stopnjo zaupanja med vsemi državami Evropske unije. Analiza je dokazala, da pravosodnemu sistemu v Sloveniji zaupa 24 % državljank in državljanov Republike Slovenije, ne zaupa pa rekordnih 73 %. Na zaskrbljujoče stanje v slovenskem pravosodju ne opozarjamo samo predlagatelji, ampak opozorila prihajajo tudi iz tujine in to na vseh ravneh. Pri tem pa ne gre samo za kritike na račun verodostojnosti in nepristranskosti sodstva, temveč tudi na račun neučinkovitosti sodstva. Izsledki iz letošnjega poročila Evropske komisije o pregledu stanja na področju pravosodja v Evropski uniji za Slovenijo kažejo, da Slovenija za pravosodje nameni največ denarja na prebivalca v Evropski uniji in ima največ sodnikov na 100.000 prebivalcev. Še posebej zaskrbljujoče pa je dejstvo, da se je že tako nizka stopnja zaznave neodvisnosti pravosodja v zadnjih letih še poslabšala. Po podatkih World Economic Forum se je stopnja zaznane neodvisnosti sodišč v Sloveniji od leta 2010 do leta 2013 zmanjševala.
Glede na navedena dejstva smo kot predlagatelji v Slovenski demokratski stranki pripravili dve priporočili, ki naj bi ju sprejel Državni zbor. Vendar, žal, na matičnem delovnem telesu, ki je to poročilo obravnavalo, je koalicijski glasovalni aparat ta priporočila zavrnil. Vsekakor pa se mora tudi širša javnost seznaniti s priporočili, ki ju je Slovenska demokratska stranka predlagala, vendar jih je koalicijski glasovalni stroj zavrnil. Prvo priporočilo je, da Državni zbor priporoča Vladi Republike Slovenije, da se namesto izpostavljanja gospodarske rasti, ki sploh ni posledica njenega dela, začne ukvarjati s pripravo resnih strukturnih reform, predvsem na področju pravosodja, zdravstva, javne uprave, pokojninskega sistema in delovnopravnih razmerij, ki bodo popravile sramotne uvrstitve Slovenije na mednarodnih lestvicah, ki merijo spoštovanje človekovih pravic, učinkovitost pravne države in ekonomskega sistema. Državni zbor priporoča Vladi Republike Slovenije, da skupaj s sodno vejo oblasti preuči in predlaga ukrepe, na podlagi katerih bo mogoče vzpostaviti večjo preglednost dela sodstva, njegovo večjo učinkovitost, skrajšanje postopkov, neodvisno in nepristransko odločanje v sodnih postopkih ter povrnitev zaupanja v pravosodje. V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da bi vlada Mira Cerarja morala ta priporočila upoštevati v dobro vseh državljank in državljanov Republike Slovenije.