Mag. Marko Pogačnik: »S predlogom novele zakona o medijih predlagamo večji delež slovenske glasbe v slovenskih medijih.«
torek, 27. 1. 2015S predlogom sprememb in dopolnitev zakona o medijih se bo na posreden način spodbudila ustvarjalnost slovenskih glasbenikov, pa tudi avdiovizualnih ustvarjalcev. Poslanke in poslanci so na današnji redni seji obravnavali predlog novele zakona o medijih. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina enaindvajsetih poslank in poslancev, s prvopodpisanim Jožetom Tankom. V zvezi s tem predlogom zakona je skupina enaindvajsetih poslank in poslancev, s prvopodpisanim Jožetom Tankom zahtevala da Državni zbor opravi splošno razpravo. Predlog zakona je na seji predstavil poslanec SDS mag. Marko Pogačnik..
MAG. MARKO POGAČNIK: Spoštovana predsedujoča, hvala za dano besedo, kolegice in kolegi. Mediji so eden izmed temeljev vsake demokratične urejene družbe, ki zagotavljajo širjenje informacij, kot enega pomembnih pogojev za njen razvoj. Delovanje medijev zagotavlja tudi širjenje slovenske besede in pripomore k gojenju domoljubja in pozitivnega odnosa do lastne države in jezika. V primeru odsotnosti domače ustvarjalnosti mediji postanejo promotor tujih kulturnih kontekstov, generator slabitve narodne identitete, samopodobe in končno suverenost države in naroda.Deleži slovenske glasbe na komercialnih radijskih postajah komaj dosegajo sedanjo zakonsko obvezo, mejo 20% oddajnega časa, ki so namenjeni slovenski glasbi. V veliki meri gre za zlorabo trenutno uzakonjenih glasbenih kvot, saj se slovenska glasba v več kot 90% predvaja v nočnem času.Namesto programske raznolikosti in široke predstavitve vseh glasbenih zvrsti domače glasbe v okviru teh odstotkov, poslušamo ponavljanje istih glasbenih uspešnic namenjenih najširšemu krogu poslušalcev. Po zatrjevanju Sindikata glasbenikov Slovenije se tudi zaradi tega slovenska glasbena ustvarjalnost in diskografija znašla v resni krizi, tako vsebinski kot materialni. Mednarodne primerjave kažejo, da je Slovenija s predpisanimi odstotki v primerjavi z drugimi evropskimi državami relativno slabo poskrbela za lastno glasbeno ustvarjalnost. Nekatere evropske države z najmočnejšimi evropskimi diskografskimi industrijami zakonskih kvot ne potrebujejo, na drugi strani pa tudi nekatere države z večjimi glasbenimi trgi, kot je slovenski, predpisujejo precej večje zakonsko zahtevane minimalne deleže nacionalne glasbe.Predlagane spremembe bi omejile tovrstne zlorabe in omogočile razvoj kakovostne slovenske glasbe različnih zvrsti. Tudi na področju avdiovizualnih del lahko vidimo, da je zahteva o evidentiranju in preverjanju izpolnjevanja predpisanih kvot avdiovizualnih del v sedanji zakonski ureditvi v praksi nemogoče izvesti. Zaradi pomanjkanja natančnih podatkov je onemogočen učinkovit nadzor, posledično obstaja nevarnost, da izdajatelj ne spoštuje predpisanih kvot, kar vodi v siromašenje avdiovizualne produkcije. S predlaganimi natančnejšimi opredelitvami želimo omejiti zlorabe tudi na tem področju.S predlogom sprememb in dopolnitev zakona se bo na posreden način spodbudila ustvarjalnost slovenskih glasbenikov, kot tudi avdiovizualnih ustvarjalcev. Zaradi večjega deleža oddajnega časa, ki bo na voljo za glasbo slovenskega izvora, bo dana možnost predstavitve večjemu številu slovenskih glasbenikov in večjemu številu glasbenih zvrsti slovenskega izvora, kar bo posledično pripeljalo do večje raznolikosti tovrstnih programskih vsebin in do večje kvalitete domačih ustvarjalcev ter posledično tudi do novih delovnih mest. Na ta način se bo tudi spodbudilo razvoj slovenske glasbene ustvarjalnosti, kot perspektivne gospodarske panoge v Sloveniji, posredno pa tudi v Evropski uniji. S predlogom spremembe zakona se tudi omejuje dosedanjo zlorabo trenutno uzakonjenih kvot, saj se uzakonjena kvota v dveh intervalih namesto dnevne. Takšna kvalitetna in časovna primerna kvota je tudi ena izmed ključnih varovalk za nemoteno glasbeno ustvarjanje v Republiki Sloveniji.
MAG. MARKO POGAČNIK: Spoštovana predsedujoča, hvala za dano besedo, kolegice in kolegi. Mediji so eden izmed temeljev vsake demokratične urejene družbe, ki zagotavljajo širjenje informacij, kot enega pomembnih pogojev za njen razvoj. Delovanje medijev zagotavlja tudi širjenje slovenske besede in pripomore k gojenju domoljubja in pozitivnega odnosa do lastne države in jezika. V primeru odsotnosti domače ustvarjalnosti mediji postanejo promotor tujih kulturnih kontekstov, generator slabitve narodne identitete, samopodobe in končno suverenost države in naroda.Deleži slovenske glasbe na komercialnih radijskih postajah komaj dosegajo sedanjo zakonsko obvezo, mejo 20% oddajnega časa, ki so namenjeni slovenski glasbi. V veliki meri gre za zlorabo trenutno uzakonjenih glasbenih kvot, saj se slovenska glasba v več kot 90% predvaja v nočnem času.Namesto programske raznolikosti in široke predstavitve vseh glasbenih zvrsti domače glasbe v okviru teh odstotkov, poslušamo ponavljanje istih glasbenih uspešnic namenjenih najširšemu krogu poslušalcev. Po zatrjevanju Sindikata glasbenikov Slovenije se tudi zaradi tega slovenska glasbena ustvarjalnost in diskografija znašla v resni krizi, tako vsebinski kot materialni. Mednarodne primerjave kažejo, da je Slovenija s predpisanimi odstotki v primerjavi z drugimi evropskimi državami relativno slabo poskrbela za lastno glasbeno ustvarjalnost. Nekatere evropske države z najmočnejšimi evropskimi diskografskimi industrijami zakonskih kvot ne potrebujejo, na drugi strani pa tudi nekatere države z večjimi glasbenimi trgi, kot je slovenski, predpisujejo precej večje zakonsko zahtevane minimalne deleže nacionalne glasbe.Predlagane spremembe bi omejile tovrstne zlorabe in omogočile razvoj kakovostne slovenske glasbe različnih zvrsti. Tudi na področju avdiovizualnih del lahko vidimo, da je zahteva o evidentiranju in preverjanju izpolnjevanja predpisanih kvot avdiovizualnih del v sedanji zakonski ureditvi v praksi nemogoče izvesti. Zaradi pomanjkanja natančnih podatkov je onemogočen učinkovit nadzor, posledično obstaja nevarnost, da izdajatelj ne spoštuje predpisanih kvot, kar vodi v siromašenje avdiovizualne produkcije. S predlaganimi natančnejšimi opredelitvami želimo omejiti zlorabe tudi na tem področju.S predlogom sprememb in dopolnitev zakona se bo na posreden način spodbudila ustvarjalnost slovenskih glasbenikov, kot tudi avdiovizualnih ustvarjalcev. Zaradi večjega deleža oddajnega časa, ki bo na voljo za glasbo slovenskega izvora, bo dana možnost predstavitve večjemu številu slovenskih glasbenikov in večjemu številu glasbenih zvrsti slovenskega izvora, kar bo posledično pripeljalo do večje raznolikosti tovrstnih programskih vsebin in do večje kvalitete domačih ustvarjalcev ter posledično tudi do novih delovnih mest. Na ta način se bo tudi spodbudilo razvoj slovenske glasbene ustvarjalnosti, kot perspektivne gospodarske panoge v Sloveniji, posredno pa tudi v Evropski uniji. S predlogom spremembe zakona se tudi omejuje dosedanjo zlorabo trenutno uzakonjenih kvot, saj se uzakonjena kvota v dveh intervalih namesto dnevne. Takšna kvalitetna in časovna primerna kvota je tudi ena izmed ključnih varovalk za nemoteno glasbeno ustvarjanje v Republiki Sloveniji.