Iskanje

Pridruži se

Mag. Marko Pogačnik: »S predlaganim zakonom o SDH si vlada v celoti podreja holding«

Brez prenosa lastništva premoženja države ne moremo govoriti o holdingu, kot tudi ne o upravljanju, temveč zgolj o vodenju. Poslanke in poslanci so v okviru 21. redne seje obravnavali tudi predlog Zakona o Slovenskem državenm holdingu, ki ga je v obravnavo Državnemu zboru predložila vlada. Poslanska skupina SDS je zahtevala, da o predlogu zakona državni zbor opravi splošno razpravo. Stališče PS SDS je predstavil mag. Marko Pogačnik.

Objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran!

MAG. MARKO POGAČNIK: Spoštovana predsedujoča, hvala za besedo. Spoštovani državni sekretar, kolegice in kolegi! Smo pri prvem branju pomembnega zakona, toda uvodoma je treba povedati, da Zakon o Slovenskem državnem holdingu je uveljavljen, obstaja, vendar pa ga Vlada Alenke Bratušek ne izvaja. Mislim, da je sedanja Vlada absolutno odgovorna, da nimamo učinkovitega upravljanja državnega premoženja že več kot eno leto in pol. V Slovenski demokratski stranki bi radi poudarili, da se je Vlada Janeza Janše zavedala odgovornosti in pomembnosti tega zakona, da Slovenija končno potrebuje učinkovito upravljanje državnega premoženja, predvsem v smeri, da bo premoženje upravljano centralizirano, z enega mesta. Ker se je Vlada Janeza Janše zavedala pomena tega zakona, je takrat k oblikovanju zakona povabila tudi tedanjo opozicijo. Osebno sem prepričan, da so bili tisti delovni sestanki zelo uspešni in je tudi na predlog opozicije ta zakon ob koncu postal boljši, učinkovitejši in preglednejši. Vendar se je kmalu pokazalo, da gre tu za neko dvoličnost in dvojna merila tedanje opozicije, kajti zelo hitro so zbrali 30 podpisov in vložili referendumsko oziroma ustavno presojo. Še večji korak, ki ga je naredila sedanja Vlada, je bil približno pred enim letom, ko so sedanji koalicijski partnerji zavrnili klasifikacijo in s tem onemogočili, da bi se dejansko ta zakon tudi začel uveljavljati. Osebno sem mnenja, da je takrat Slovenija naredila deset korakov nazaj, kajti to klasifikacijo bi Slovenija potrebovala že pred najmanj 20 leti, ko se je privatizacija pričela. Vendar menim, da je bilo vse delano zelo projektno in z določenim ciljem, kajti s tem se je sedanji koaliciji omogočalo, da z državnim premoženjem upravlja na ad hoc način, da v ospredje postavlja osebne parcialne interese in da se nadaljuje z lomastenjem političnega kadrovanja po državnih podjetjih. Iz tega naslova danes že več kot približno eno leto se ta zakon ne more zagnati in dejansko se lahko dogaja to, da podjetja poslujejo slabo, da se pod vprašaj postavlja privatizacija in da se določene zadeve rešujejo nad ad hock način, v ospredju pa so še vedno lobistični interesi. Predlagani zakon, ki ga je sedanja vlada poslala v Državni zbor, bi se do njega radi opredelili, povedali stališče, nedvoumno je uvodoma treba povedati, da od prvotnega predloga, ki je bil javno objavljen, mislim, da v začetku meseca septembra, da je ta vlada naredila nekaj korakov naprej in da je upoštevala nekaj pripomb, ki jih je Slovenska demokratska stranka javno objavila in na določenih predstavitvah tudi povedala predstavnikom Ministrstva za finance.
Vendar, ta zakon, ki ga imamo danes v obravnavi, prva splošna razprava, za Slovensko demokratsko stranko ni sprejemljiv in v nadaljevanju bi rad povedal kje so tisti naši največji očitki, ki jih imamo do tega predlaganega zakona. Glavna zadeva je, da s tem predlaganim zakonom si je Vlada Republike Slovenije v celoti podredila holding. V celoti si je podredila holding s sestavo nadzornega sveta in imenovanjem članov nadzornega sveta. Obstoječi zakon predvideva 5 članski nadzorni svet, ki ga izvoli Državni zbor na predlog vlade in tukaj noter ni niti enega predstavnika opozicije. Jaz mislim, da si vlada ne more v takšnem smislu podrediti holdinga, podrediti državnega premoženja, kajti to ni premoženje vlade Republike Slovenije, ampak je to premoženje vseh prebivalcev Republike Slovenije. Jaz sem vedno zagovarjal, da je vlada odgovorna za upravljanje državnega premoženja in da je sprejemljivo, da ima vlada v nadzornem svetu večino, absolutno pa je za Slovensko demokratsko stranko nesprejemljivo, da člani opozicije, predstavniki opozicije v tem nadzornem svetu nimajo svojega predstavnika. Tukaj se je pojavila ena dvoličnost in dvojna merila, kajti treba je poudariti, da po obstoječem zakonu, ki je bil v Državnem zboru sprejet na predlog vlade Janeza Janše, opozicija ima v nadzornem svetu svojega predstavnika. Še več, Pozitivna Slovenija in takrat, kot sedanja predsednica vlade Alenka Bratušek, je enega izmed glavnih pogojev za umik referendumskih podpisov pogojevala drugačno sestavo nadzornega sveta, da naj bi opozicija imela v nadzornem svetu tri predstavnike. Zdaj pa pod taktirko vlade Alenke Bratušek pridete v Državni zbor s sestavo nadzornega sveta, kjer predstavnika opozicije ni.
Veliko tveganje vidimo tudi pri prenosu lastništva naložb Republike Slovenije. Obstoječi zakon predvideva ta prenos in s tem bi dejansko tudi nastal holding v pravem pomenu. Brez prenosa lastništva premoženja Republike Slovenije pa jaz mislim, da bomo zelo težko govorili o holdingu, kajti jaz ne poznam po svetu holdinga, ki bi bil brez lastnika. In s tem se pojavlja tudi precejšnje tveganje ali bo ta holding, ki bo nastal brez lastništva, tudi imel ustrezno kapitalsko ustreznost in ali bo zagotovljena finančna stabilnost. Po drugi strani pa, ko ne bo prišlo do prenosa lastništva, sem jaz osebno prepričan, da ne bomo mogli več govoriti o upravljanju, ampak da bomo govorili o vodenju. To pa je tudi v nasprotju s smernicami OECD, kajti tukaj bo po vsej verjetnosti vlada na koncu rekla, katere naložbe se bodo prodale in se direktno vtikala v odločitve SDH-ja, kajti jaz sem še osebno prepričan, da ne glede na to, kar so zagovarjali predstavniki Ministrstva za finance in kar nekako tudi v obrazložitvi tega zakona piše, da dejansko lastnik bo na konec moral podpisali ali se bo ena naložba prodala ali ne in tukaj bo prihajalo verjetno lahko do ponovno zanimivih odločitev, različnih mnenj, kajti nedvomno je to, da je koalicija pri tem zakonu zelo razdvojena. Mislim, da celo bolj, kot se zadeva pojavlja v medijih.
Druga zadeva pod katero smo v Slovenski demokratski stranki zelo zaskrbljeni je to, da po obstoječem predlogu zakona bo Slovenija oziroma državno premoženje še eno leto brez ustrezne strategije, kajti ta zakon predvideva, da naj bi bila strategija sprejeta v roku enega leta, da naj bi se naredila nekakšna klasifikacija, kjer bi se razvrstile naložbe za prodajo, za prodajo v roku treh mesecev, vendar tukaj gre ponovno za tisto dvoličnost in pa dvojna merila, kajti takrat ko se je sprejemal ta zakon na predlog Vlade Janeza Janše, je takratna opozicija, predvsem stranka SD temu nasprotovala, da ne moremo sprejeti tega holdinga oziroma zagon holdinga, brez ustrezne strategije. In zdaj ta ista koalicija te roke za sprejem strategije še podaljšuje. Pri tem je potrebno poudariti, da v medijih je bilo zelo nekaj zanimivih mnenj in izjav, predvsem s strani predsednika Socialnih demokratov, ki je dejal, da je obstoječi zakon, ki ga je pripravila Vlada Janeza Janše bistveno boljši, kot ta, ki ga je pripravila koalicija. In da da to kar precej stvari in pomislekov govoriti.
Veliko govora je bilo tudi glede upravljanja in glede statusa kapitalske družbe v samem zakonu. Zakon, kot je napisan, kapitalska družba naj bi bila samostojna, vendar v SDS smo mnenja, da je ta samostojnost  zgolj na papirju in da so zadovoljili neki pogled DeSUS. Vse ostale se pa KAD jemlje in celo ta zakon predvideva, da naj bi KAD za upravljanje svojega premoženja moral plačevati nekakšen fee SDH.
Mi seveda absolutno podpiramo, da je premoženje koncentrirano na enem mestu, kajti to je osnovni pogoj, da bo premoženje državo, lahko uspešno upravljanje.
Zaskrbljeni v Slovenski demokratski stranki smo tudi, da ta zakon črta določbo, da se naj bi 10% kupnine od prodaje državnega premoženja namenilo za vzdržnost in stabilnost pokojninske blagajne. Mislim, da je bil to en zelo dober dogovor takratne koalicije skupaj z DeSUS in sicer, da se vsi zavedamo, da pokojninska blagajna je šibka in da je potrebno, da se ta vzdržuje in da se 10% kupnine nameni za te zadeve.
Problem, ki ga mi še vidimo, je pri prenosu, kot ga predvideva ta zakon, delež na Zavarovalnico Triglav iz ZPIZ na državni holding. Mi s tem nimamo problema, imamo pa problem z načinom, ki je predviden v samem zakonu. In sicer zakon predvideva, da naj bi bil ta delež prenesen po poštenem nadomestilu. Mislim, da tukaj obstaja veliko tveganje, da bo pri tem prenosu prišlo do oškodovanja ali ZPIZ na eni strani ali pa na eni strani SDH in da bi se morale tukaj narediti spremembe.
Ta zakon, ki je zdaj v Državnem zboru, predvideva tudi nekatera odstopanja od obstoječega zakona, ki jih mi ocenjujemo, da so slabi in da vzpostavljajo tveganje slabega upravljanja državnega premoženja in sicer ta zakon predvideva, da mednarodni računovodski standardi naj bi veljali samo za SDH, ne pa tudi za njihove odvisne družbe. Mislim, da bi morali tukaj veljati za kompletno zadevo, za kompletni holding in za njihove odvisne družbe. Zanimivo je pa tudi, da pri informacijah javnega značaja, je sedanja Vlada naredila korak nazaj, kajti obstoječi zakon predvideva, da zaveze za informacije javnega značaja naj bi veljala tako za holding, kot za njihove odvisne družbe, sedaj se pa te odvisne družbe črtajo.
Slovenska demokratska stranka ne nasprotuje, da se v holding vključi oseba, ki bo pooblaščenec skladnost poslovanja in za integriteto, kajti to je tudi dobra poslovna praksa vseh finančnih institucij v tujini. Nedvomno pa mi tukaj poudarjamo, da se verjetno tej osebi v samem zakonu namenja vsebinsko preveč dela, kajti nekako potem sena koncu vprašamo kdo bo ta holding sploh vodil ali ga bo vodila uprava in nadzorni svet ali ga bo vodil pooblaščenec v skladu s poslovanjem, kajti vsebinsko je tukaj zakonu namenjeno bistveno več pozornosti kot upravi in pa nadzornemu svetu. Tudi s tem ocenjujemo, da je ta zakon v zadevah, ki niso pomembne tako prenormiran. V zadevah, ki so pa za upravljanje državnega premoženja zelo pomembne pa je podnormiran.
Zdaj, ob zaključku bi kot stališče Slovenske demokratske stranke povedali, da glede na vse zadeve, ki smo jih navedli, na te pomanjkljivosti, na tveganja ki obstajajo, da premoženje ne bo upravljano učinkovito, mi v prvem branju tega predloga ne bomo podprli. Kajti prepričani smo, da je obstoječi zakon bistveno boljši kot je ta ki je sedaj in po drugi strani pa apeliramo na koalicijo in pa na Vlado Republike Slovenije, da pričakujemo, da bo v nadaljevanju prevladal razum in da se bo vlada Alenke Bratušek zavedala, da si holdinga in upravljanja z državnim premoženjem v celoti ne morejo podrediti, da je premoženje in upravljanje državnega premoženja verjetno pomembno, tako za koalicijo kot za opozicijo in, če le kje, jaz mislim, da bi tukaj moral prevladati razum in da bi sprejeli vsaj pri tistih najpomembnejših dokumentih, ki so pomembni da bo slovenski državni holding sploh zaživel, prevladati neki konsenz. Hvala.

Obvestilo o rabi piškotkov

To spletno mesto uporablja piškotke s katerimi zagotovimo najboljšo možno uporabniško izkušnjo in piškotke s katerimi merimo obiskanost spletnega mesta. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in opravljajo funkcije, kot so pomnjenje izbire jezika spletnega mesta ali merjenje časa obiska določene spletne strani.