Mag. Marko Pogačnik: Pri interpelaciji gre izključno za politični boj opozicije zoper ministra Počivalška in vlado Janeza Janše

Na današnji 40. izredni seji državnega zbora so poslanke in poslanci obravnavali interpelacijo o delu in odgovornosti ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška. Stališče Poslanske skupine SDS je predstavil poslanec mag. Marko Pogačnik.

V nadaljevanju objavljamo stališče v celoti.

Spoštovani predsedujoči, hvala za dano besedo. Spoštovani minister, kolegice, kolegi!

V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo z veliko pozornostjo proučili vloženo interpelacijo o delu in odgovornosti ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo, gospoda Zdravka Počivalška, ki so jo v parlamentarni postopek vložile skupine poslancev LMŠ, SD, Levica in SAB. Ta temelji na treh ključnih točkah. Prav tako smo z veliko pozornostjo preučili vsebino odgovora ministra za gospodarstvo na podane očitke in nepravilnosti v interpelaciji.

Po proučitvi obeh besedil smo se v Poslanski skupini SDS odločili, da predlagane interpelacije zoper gospodarskega ministra ne podpremo.

V Poslanski skupini SDS smo prepričani, da je interpelacija zoper ministra Zdravka Počivalška neupravičena in neutemeljena, in da je podana interpelacija izključno politični boj proti gospodarskemu ministru in izključno politični boj proti vladi Janeza Janše.

Interpelacije ne bomo podprli iz več razlogov. Na očitke ministra za gospodarstvo in tehnologijo je gospod Zdravko Počivalšek podal prepričljive odgovore, ki so utemeljeni s preverjenimi podatki, in zavrgel vse očitke, ki jih navajajo poslanske skupine v interpelaciji. V Poslanski skupini SDS smo prepričani, da so nabave zaščitne medicinske opreme potekale v skladu z veljavno zakonodajo, ki omogoča tudi skrajšane postopke v primeru epidemije ali izrednih razmer.

Ob tem je potrebno poudariti, da je Vlada Republike Slovenije mnogo prej, preden se je postavilo kakršnokoli vprašanje o dobavah, cenah zaščitne opreme, pogodbe o dobavah javno objavila. Vlada je tudi sama pozvala Računsko sodišče, da se nabava zaščitne opreme preuči. Najvišje marže zaščitne opreme so imeli standardni dobavitelji slovenskega zdravstva. V PS SDS smo prepričani, da so se problemi in napadi na gospodarskega ministra, napadi na Vlado Republike Slovenije začeli, ko ti dobavitelji niso prišli zraven.

Ne moremo mimo dejstva, da je vlada Marjana Šarca ob epidemiji koronavirusa za seboj pustila prazna skladišča zaščitne opreme. V času koronavirusa je bilo nemogoče kupiti zaščitno opremo neposredno od kitajskega podjetja. Trg se je zapiral, Slovenija pa je potrebovala nekoga, ki bo opremo pripeljal naravnost v Slovenijo.

Najtežje je bilo, ko je bilo potrebno zdravnikom povedati, da zaščitne opreme ni. Kljub temu je vladi Janeza Janše uspelo skoraj nemogoče. Slovenija se je v boju z epidemijo izkazala kot zgodba o uspehu, na kar so opozorili tudi številni tuji mediji in nenazadnje tudi Evropska komisija.

Vrnimo se nekaj korakov nazaj. Epidemija COVID-19 je izbruhnila konec leta 2019 v kitajskem mestu Vuhan ter se od tam zelo hitro širila po celem svetu. Prvi primeri virusa v Evropi so bili ugotovljeni v Franciji, Nemčiji že proti koncu januarja 2020. V Italiji, kjer je bilo tudi glavno žarišče epidemije v Evropi, so prvi primer ugotovili v začetku februarja. V Sloveniji vemo, da je to bilo 4. marca 2020. Na epidemijo virusa COVID-19 so se države Evropske unije različno odzvale, je pa večina držav tako izvedla najnujnejše ukrepe za preprečitev širjenja bolezni.

Prvi ukrepi so se nanašali na vzpostavitev mejnih in zdravstvenih kontrol potnikov, zlasti tistih, ki so prihajali iz sosednje Italije. Sledile so prepovedi prireditev, zaprtje šol in vrtcev, omejitev gibanja… Zaradi hitrega širjenja epidemije so se morale države Evropske unije zelo hitro angažirati pri nabavi zaščitne opreme. Predvsem zaradi splošno znanih izkušenj iz Kitajske in Italije je bilo nujno potrebno zagotoviti zaščitna sredstva, v prvi vrsti seveda za bolnišnično in zdravstveno osebje, ki oskrbuje bolnike. Zaradi pomanjkanja osrednjih sredstev se je namreč tako na Kitajskem kot tudi v Italiji okužilo veliko število zdravstvenega osebja.

In kako se je pri tem odzvala Slovenija?

Že pred prvo potrjeno prvo okužbo v Republiki Sloveniji je bil takratni predsednik Vlade Republike Slovenije v odstopu gospod Marjan Šarec seznanjen z opozorili stroke, tako glede pomanjkanja zaščitne opreme kot glede nujnosti sprejema potrebnih ukrepov za preprečitev širjenja COVID-19, vendar je vsa ta opozorila ignoriral. Navedeno potrjuje tudi njegove izjave, ki jih je dajal za javnost. 27. februarja je na novinarski konferenci po seji vlade dejal: »Civilna zaščita se bo vključila, če bo bolnikov več. Takrat se bodo vključile še vojska, saniteta in drugi, a nismo še tam. Zato tisti, ki so pozivali k zaprtju meja le širijo paniko, le širijo paniko.« Dejal je tudi: »Izjava, da se zdravniki bojijo virusa je legitimna, ne prispeva pa k umirjanju javnosti. Izkušnje iz sosednje Italije so pokazale, da zelo ostri ukrepi niso preprečili širjenja bolezni.« Nato je dodal: »Popolnoma neustrezno je, da zdravi ljudje, ki prihajajo iz tujine tudi iz ogroženih območij ostajajo na bolniškem staležu.«

8. marca je gospod Marjan Šarec še vedno vztrajal, da pri nas nimamo epidemije in da ni bilo razlogov, da bi Svet za nacionalno varnost sklical prej. Do sklica najverjetneje niti ne bi prišlo, v kolikor pri tem ne bi vztrajal takratni mandatar za sestavo 14. vlade gospod Janez Janša, ki je potrebo po sklicu v javnosti večkrat izpostavljal.

Slovenija je tako, čeprav je neposredna soseda glavnega evropskega žarišča v Italiji, epidemijo razglasila šele dan za tem, ko je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila pandemijo. Naj spomnim, Italija je epidemijo oziroma izredne razmere razglasila že 31. januarja 2020. V Sloveniji je bilo 12. marca razglašena epidemija COVID-19. Ogroženo je bilo zdravje in življenje ljudi. Obstajala je realna možnost, da v zelo kratkem času zboli veliko število ljudi, kar bi imelo velik socialni, varnostni in ekonomski vpliv.

V izrednih okoliščinah je bilo potrebno storiti vse, da se širjenja virusa upočasni. Delovanje v takih razmerah je bilo izjemno zahtevno in nepredvidljivo. Nova vlada se je od 13. marca 2020 dalje morala z epidemijo praktično soočiti od samega začetka.

Spopasti se je morala z bistveno večjimi motnjami nestabilnosti na trgu dobave osebne zaščite, kot če bi šla v nabavo predhodna vlada na podlagi sklepov in ugotovitev izrednega zasedanja ministrov za zdravje Evropske unije 13. februarja 2020.

Spoštovani predlagatelji interpelacije, sprašujem vas, ali so državljanke in državljani Republike Slovenije 25. februarja v prosti prodaji lahko kupili zaščitne maske ali razkužila? Niso. Spoštovani predlagatelji interpelacije, ali so državljanke in državljani Republike Slovenije lahko 3. marca v prosti prodaji v lekarnah, v trgovinah kupili maske ali razkužila? Niso. Spoštovani predlagatelj interpelacije, ali so državljanke in državljani Republike Slovenije 10. marca lahko v prosti prodaji kupili maske ali razkužila? Niso.

Časovnica sprejemanja ukrepov in dejstva glede stanja zaščitne opreme na dan, ko je nastopila nova vlada, kažejo, kako močno je vlada Marjana Šarca podcenjevala epidemijo. Zlom trga zaščitne opreme, nepredvidljivo logistične povezave in povsem neučinkovito delovanje Evropske unije so se odrazili v trenutno povsem zaustavljeni dobavi zaščitne opreme in v komaj obvladljivih nakupnih procesih.

Zato je bilo dogajanje na trgu nabave mask ob začetku pandemije težko opisati drugače kot popoln kaos in nastanek izrednih razmer. Takšnih, ki jih v zgodovini še ni bilo. Razmere na trgu zaščitne in medicinske opreme na Kitajskem so se meseca marca 2020 ob začetku pandemije izven Kitajske še dodatno zaostrile in so se dobesedno spreminjale iz ure v uro. Nihče, niti velika kitajska državna podjetja, meseca marca niso mogla jamčiti za nobeno pošiljko.

Vlada, ki je nastopila dan po razglasitvi epidemije, je z nabavo zaščitne opreme reševala življenja. Nova vlada je praktično čez noč pričela z sprejemanjem ukrepov. Vlada Republike Slovenije je izdala uredbo o določitvi najvišjih cen varovalne, zaščitne in druge zdravstvene opreme, ki so začele veljati z dne 14. marca ob 8. uri, za čas treh mesecev. Uredba je najvišje maloprodajne cene varovalne, zaščitne in druge zdravstvene opreme, veljavne na trgu 14. marca, določila kot najvišje cene. Prav tako je 14. marca, s sklepom določila Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve za centralno nabavo zaščitne opreme za celotno Slovenijo. 17. marca je bilo na podlagi analize stanja na trgu osebne zaščite, opreme, ugotovljeno, da si v Republiki Sloveniji, ki še ni vzpostavila samooskrbe na tem področju, ne bomo mogli zagotoviti zadostnih količin opreme. Strmo naraščanje cen zaščitne opreme, podaljševanje rokov dobav in zamujene maloprodajne cene, zaščitne in druge zdravstvene opreme niso omogočile pridobitve zadostnih zalog osebne zaščitne opreme, zato je vlada dopolnila uredbo o določitvi najvišjih cen varovalnih, zaščitnih, in druge zdravstvene opreme z določbo, da te višje cene veljajo.

Vlada Republike Slovenije 17. marca 2020 na podlagi analize stanja na trgu osebne zaščite opreme ugotovila, da ni vzpostavljene samooskrbe na tem področju in da je potrebno ravnati pri tem sistematično, previdno, glede na razmere na trgu.

Do razglasitve epidemije je bila nabava zaščitne opreme v Sloveniji v pristojnosti različnih ustanov, od posameznih bolnišnic in drugih zdravstvenih zavodov, do podjetij in zavodov. Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve, ki sodi pod okrilje Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, je bil skladno z zakonodajo odgovoren zgolj za zaloge manjše količine zaščitne opreme. Te ne ustrezajo kriznim razmeram, kakršnim smo bili priča od izbruha epidemije. Še več, gre za količine, ki so ob trenutnih razmerah v zdravstvu, zadoščale le za dan ali za dva. Ta podatek je pomembno pojasnil vprašanje, zakaj ob razglasitvi epidemije ter kasnejši zaprisegi trenutne vlade v skladiščih blagovnih rezerv ni bilo potrebnih količin zaščitne opreme.

Dejstva, ki govorijo, so drugačna, kot jih navajajo predlagatelji interpelacije. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo prepričani, da očitki o nepreglednih, javnofinančnih, negospodarnih, za izbrance dobičkonosnih postopkih naročanja nakupne zaščitne opreme ne držijo.

V PS SDS smo prepričani, da navedbe predlagatelja v interpelaciji glede zavajanj javnosti pri naročanju in nakupih zaščitnih oprem ne držijo. Prepričani smo, da navedbe predlagatelja o neetičnem, »klientelističnem« in koruptivnem sodelovanju pri favoriziranju podjetij in posameznikov za naročanje ne držijo.

In, spoštovani, spoštovane, v PS SDS smo prepričani, da se je Slovenija v boju z epidemijo izkazala kot zgodba o uspehu, na kar so opozorili in prispevali tudi številni tuji mediji in nenazadnje je to priznala tudi Evropska komisija.

V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranki smo prepričani, da velik del zaslug za to nosi tudi minister za gospodarstvo in tehnologijo gospod Zdravko Počivalšek. Še enkrat ponavljamo, da v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke predlagane interpelacije ne bomo podprli, ker smo prepričani, da gre izključno za politični boj zoper gospodarskega ministra in pa Vlade Janeza Janše.