Mag. Marko Pogačnik: "Politika mora probleme reševati in jih ne ustvarjati."
petek, 6. 1. 2012V nadaljevanju objavljamo pogovor z mag. Markom Pogačnikom, novoizvoljenim poslancem SDS. Mag. Marko Pogačnik je znanstveni naziv pridobil na Fakulteti za organizacijske vede Kranj, kjer je magistriral na temo »Uporaba benchmarkinga kot managersko orodje v lesno predelovalni industriji«. Svoje delovne izkušnje je nekaj let pridobival v Avstriji in Italiji, dokler se ni leta 2000 zaposlil v podjetju Jelovica, kot direktor maloprodaje. V času od 2005 do 2009 je bil direktor Slovenske odškodninske družbe d.d., nazadnje pa je bil zaposlen kot posebni odposlanec uprave družbe Pozavarovalnica Sava. Je podpredsednik Hokejske zveze Slovenije in član Strateškega sveta – Fakultete za organizacijske vede Kranj. Govori angleško, nemško in srbohrvaško, sicer pa redno spremlja strokovno literaturo iz področja ekonomije, upravljanja in vodenja. Je aktiven rekreativen športnik, predvsem ga navdušuje smučanje, nogomet in badminton. Njegovo vodilo je: »znanje, profesionalnost, volja, motivacija, učiti se od najboljših.«Svoje delovne izkušnje ste pridobivali tudi v tujini. Menite, da vam bodo delovne izkušnje iz tujine pomagale pri vašem delu poslanca?
Delovne izkušnje je dobro vključiti in uporabiti na novem delovnem mestu. Vsekakor pa je delovno mesto poslanca zame čisto nekaj novega, zato bodo dobrodošle izkušnje in priporočila kolegic in kolegov iz poslanske skupine SDS, ki so to delo opravljali že v prejšnjih mandatih. Prepričan sem, da bom z izkušnjami, ki jih imam z delom v gospodarstvu, pripomogle k čim boljšemu in učinkovitemu delu poslanske skupine SDS.
Zakaj ste se odločili za vstop v politiko?
Politika mi je zanimiva že dlje časa. Da Slovenija zmore veliko več je bil eden izmed razlogov, da sem
se odločil za aktiven vstop v politiko, vendar se še vedno bolj počutim gospodarstvenik kot politik.Katere so vaše prednostne naloge?
Politika mora probleme reševati in jih ne ustvarjati. Glede na dosedanje delo, ki sem ga opravljal, se bom bolj posvečal temam iz gospodarstva. Le konkurenčno in uspešno gospodarstvo zagotavlja pravično socialno politiko in odpiranje novih delovnih mest. Brez hitre in učinkovite sanacije bančnega sistema zagon gospodarstva ne bo mogoč. Potrebna je tudi večja podpora za privabljanje neposrednih tujih investicij ter priprava velikih državnih projektov, predvsem na področju infrastrukture. Vse to so vsaj zame osebno, prioritetne naloge in projekti, ki jih bom z veseljem podprl. Kaj je po vašem mnenju pri delu poslanca najbolj pomembno?
Ne razočarati volivk in volivcev, ki so ti dali glas na volitvah. Z dobrim delom v Državnem zboru pa prepričati še tiste, ki na volitvah niso glasovali zate.Kaj je, poleg predčasnih volitev, po vašem mnenju še posebej zaznamovalo letošnje politično leto?
V svetovnem merilu nadaljevanje finančne in gospodarske krize. V Sloveniji pa leto izgubljenih priložnosti.Gospodarstvo v Sloveniji je v krizi, kateri so tisti ukrepi, ki bi jih po vašem mnenju Slovenija morala sprejeti, da bi se izvlekla iz krize?
Hitra in učinkovita sanacija bančnega sistema, zagon projektov na področju infrastrukture, sprememba insolvenčne zakonodaje, odprava administrativnih bremen za podjetja. Slovenija pa čim prej potrebuje tudi strategijo razvoja po posameznih branžah in panogah.Kako ocenjujete slovensko lesnopredelovalno industrijo? In kako ocenjujete dejstvo, da v Sloveniji veliko lesa izvozimo za nizko ceno, uvažamo pa polizdelke po razmeroma visoki ceni.
Slovenija je država z bogato lesno zalogo. Potencial je veliko večji kot se ga trenutno izkorišča. Dejavnikov za obstoječe stanje je verjetno več: premajhna proaktivnost v globalnem trženju podjetij lesne industrije, odsotnost države kot promotorke tovrstne razvojne politike, prešibki razvojni oddelki in premajhna povezanost industrije z univerzami.Pravite, da v prostem času spremljate strokovno literaturo iz področja ekonomije, upravljanja in vodenja? Kakšen bi bil torej vaš nasvet za vodenje in upravljanje države v teh kriznih časih?
Predvsem znati prisluhniti gospodarstvu kakšno podporo politike potrebuje.Imate morda kakšno najljubšo knjigo (strokovno ali leposlovno)? Katera je in zakaj?
Po rojstvu hčerke, večino prostega časa posvečam družini. Predvsem za leposlovne knjige je v zadnjih treh letih »zmanjkalo časa«. Kar ostane prostega časa, ga uporabim za rekreacijo in obiskovanje športnih prireditev.Foto: SDS
Delovne izkušnje je dobro vključiti in uporabiti na novem delovnem mestu. Vsekakor pa je delovno mesto poslanca zame čisto nekaj novega, zato bodo dobrodošle izkušnje in priporočila kolegic in kolegov iz poslanske skupine SDS, ki so to delo opravljali že v prejšnjih mandatih. Prepričan sem, da bom z izkušnjami, ki jih imam z delom v gospodarstvu, pripomogle k čim boljšemu in učinkovitemu delu poslanske skupine SDS.
Zakaj ste se odločili za vstop v politiko?
Politika mi je zanimiva že dlje časa. Da Slovenija zmore veliko več je bil eden izmed razlogov, da sem
se odločil za aktiven vstop v politiko, vendar se še vedno bolj počutim gospodarstvenik kot politik.Katere so vaše prednostne naloge?
Politika mora probleme reševati in jih ne ustvarjati. Glede na dosedanje delo, ki sem ga opravljal, se bom bolj posvečal temam iz gospodarstva. Le konkurenčno in uspešno gospodarstvo zagotavlja pravično socialno politiko in odpiranje novih delovnih mest. Brez hitre in učinkovite sanacije bančnega sistema zagon gospodarstva ne bo mogoč. Potrebna je tudi večja podpora za privabljanje neposrednih tujih investicij ter priprava velikih državnih projektov, predvsem na področju infrastrukture. Vse to so vsaj zame osebno, prioritetne naloge in projekti, ki jih bom z veseljem podprl. Kaj je po vašem mnenju pri delu poslanca najbolj pomembno?
Ne razočarati volivk in volivcev, ki so ti dali glas na volitvah. Z dobrim delom v Državnem zboru pa prepričati še tiste, ki na volitvah niso glasovali zate.Kaj je, poleg predčasnih volitev, po vašem mnenju še posebej zaznamovalo letošnje politično leto?
V svetovnem merilu nadaljevanje finančne in gospodarske krize. V Sloveniji pa leto izgubljenih priložnosti.Gospodarstvo v Sloveniji je v krizi, kateri so tisti ukrepi, ki bi jih po vašem mnenju Slovenija morala sprejeti, da bi se izvlekla iz krize?
Hitra in učinkovita sanacija bančnega sistema, zagon projektov na področju infrastrukture, sprememba insolvenčne zakonodaje, odprava administrativnih bremen za podjetja. Slovenija pa čim prej potrebuje tudi strategijo razvoja po posameznih branžah in panogah.Kako ocenjujete slovensko lesnopredelovalno industrijo? In kako ocenjujete dejstvo, da v Sloveniji veliko lesa izvozimo za nizko ceno, uvažamo pa polizdelke po razmeroma visoki ceni.
Slovenija je država z bogato lesno zalogo. Potencial je veliko večji kot se ga trenutno izkorišča. Dejavnikov za obstoječe stanje je verjetno več: premajhna proaktivnost v globalnem trženju podjetij lesne industrije, odsotnost države kot promotorke tovrstne razvojne politike, prešibki razvojni oddelki in premajhna povezanost industrije z univerzami.Pravite, da v prostem času spremljate strokovno literaturo iz področja ekonomije, upravljanja in vodenja? Kakšen bi bil torej vaš nasvet za vodenje in upravljanje države v teh kriznih časih?
Predvsem znati prisluhniti gospodarstvu kakšno podporo politike potrebuje.Imate morda kakšno najljubšo knjigo (strokovno ali leposlovno)? Katera je in zakaj?
Po rojstvu hčerke, večino prostega časa posvečam družini. Predvsem za leposlovne knjige je v zadnjih treh letih »zmanjkalo časa«. Kar ostane prostega časa, ga uporabim za rekreacijo in obiskovanje športnih prireditev.Foto: SDS