Mag. Marko Pogačnik: »Parlamentarna preiskava naj ugotovi pravilnosti, smotrnost, gospodarnost in zakonitost sanacije bančnega sistema.«

Preiskovalna komisija o bančnem sistemu naj ugotovi tudi vzroke ter odgovornost vseh, ki v bančnem sistemu delujejo in niso opravili svoje naloge. Poslanke in poslanci na današnji seji obravnavajo predlog za odreditev parlamentarne preiskave o bančnem sistemu. Predlog za odreditev parlamentarne preiskave je  Državnemu zboru predložila skupina 27 poslank in poslancev s prvopodpisanim  Jožetom Tankom.Predlog je na seji Državnega zbora podrobneje pojasnil poslanec SDS mag. Marko Pogačnik.MAG. MARKO POGAČNIK: Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi! Slovenska demokratska stranka je vložila Predlog za odreditev parlamentarne preiskave v zvezi s sumom zlorab in nadzora slovenskega bančnega sistema. V Slovenski demokratski stranki smo ta predlog vložili iz več razlogov. Dejstvo je, da je bil slovenski bančni sistem od tranzicijskih držav edini, ki smo ga sanirali že dvakrat davkoplačevalci. Ne moremo mimo dejstva, da je bila v prejšnjem mandatu odrejena enaka parlamentarna preiskava, ki pa je zaradi predčasnih volitev posledično avtomatsko prekinila s svojim delom. Glede na dejstvo, da preiskovalna parlamentarna komisija v prejšnjem mandatu svojega dela ni zaključila, smo prepričani, da se mora v novem mandatu ustanoviti enako komisijo, ki bo s tem nadaljevala. V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da je treba ugotoviti odgovornost za nastali položaj.V Slovenski demokratski stranki predlagamo obdobje preiskave od leta 1997 do današnjega dne. Zakaj smo se odločili za obdobje od leta 1997. Glavni razlog je bil, da prva sanacija slovenskega bančnega sistema je bila uspešno zaključena leta 1996. Takrat smo tudi davkoplačevalci sanirali bančni sistem in bančni sistem je ob koncu leta 1996 postal zdrav. Dva ključna cilja prve sanacije bančnega sistema sta bila: privatizacija Nove Ljubljanske banke in Nove kreditne banke Maribor ter operativno prestrukturiranje bančnega sistema. V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da niti eden izmed teh ciljev oziroma pogojev ni bil izpolnjen. To so ključni razlogi, zakaj smo predlagali obdobje od leta 1997 naprej. Treba je ugotoviti odgovornost in vzroke, zakaj privatizacija dveh največjih slovenskih bank, Nove Ljubljanske banke in Nove kreditne banke Maribor, ni bila narejena po planu oziroma po ciljih, ki so jih zastavili ob končani prvi sanaciji bančnega sistema. Nedvomno pa smo v Slovenski demokratski stranki prepričani, da tudi drugi cilj ni bil izpolnjen, in sicer, operativno prestrukturiranje bančnega sistema.V Slovenski demokratski stranki predlagamo, da parlamentarna komisija ugotovi ključne zadeve iz 13 točk, in sicer:
1. ugotovi morebitno odgovornost nadzornika slovenskega bančnega sistema Banke Slovenije za stanje v slovenskem bančnem sistemu, predvsem za večstomilijonske izgube slovenskih bank, ki so jih povzročili odpisi kreditov, ki so bili večinoma slabo zavarovani ali pa nezavarovani, in izgube, ki so bile posledice prenosa terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank;
2. ugotovi celotni znesek kreditov, ki so jih banke od leta 1997 odobrile, banke v večinski lasti, neposredno ali posredno, Nova Ljubljanska banka, Nova kreditna banka Maribor, Abanka in Banka Celje ter njihove odvisne družbe oziroma družbe v skupini. Preiskava kreditov, ki so bili na dan odreditve preiskovalne komisije razvrščene v bonitetni razred D ali E ali odpisane oziroma so bile terjatve prenesene na družbo DUTB.
3. Ugotovi celotni znesek kreditov ter bančnih garancij in vseh kreditov ter vseh bančnih garancij po posameznih komitentih, ki so oziroma bile tihe družbe ali tihi družbeniki in so jih od 1. 1. 1997 do dneva odreditve predmeta parlamentarne preiskave odobrile Abanka, Nova Kreditna banka Maribor, Banka Celje in pa Nova Ljubljanska banka.
4. Ugotovi, ali so banke v večinski državni lasti in njihove odvisne družbe oziroma družbe v skupini spoštovale in izvajale veljavne zakone ter predpise pri odobravanju in opravljanju s krediti ter bančnimi garancijami iz 2. in 3. točke te zahteve.5. Ugotovi oziroma razjasni, posojilno politiko bank v večinski državni lasti.6. točka ugotovi, kdo so bile osebe, ki so bile pristojne oziroma so odobravale kredite in bančne garancije iz 2. in 3. točke te zahteve. Parlamentarna preiskava naj ugotovi vloge in odgovornost člana uprav, nadzornih svetov in ostalih odgovornih oseb pri odobravanju teh kreditov.7. točka ugotovi, kako in na kakšen način banke v večinski državni lasti ter njihove odvisne družbe oziroma družbe v skupini krijejo izgube iz naslova odpisov in rezervacij. Parlamentarna preiskava naj ugotovi ali se zaradi tega komitentom zaračunavajo neobičajno visoke obresti za kredite in neobičajne visoke provizije za bančne storitve ter naredi primerjava s podružnicami tujih bank v Sloveniji.
 
8. točka ugotovi koliko je bilo sporno kreditiranje, izdajanje bančnih garancij.9. točka ugotovi vzroke oziroma razjasni zakaj je po prvi sanaciji slovenskega bančnega sistema ni prišlo do nameravane privatizacije bank in ugotovi odgovornost članov vlade zaradi neizvedbe. Program prodaje državnega finančnega in stvarnega premoženja za leto 2001, ki ga je vlada sprejela skupaj s predlogom državnega proračuna za leto 2001.10. točka ugotovi razloge za prisilno likvidacijo Probanke, d.d. in Factor banke, d.d. ter oceni smiselnost in gospodarnost ukrepa prisilne likvidacije Probanke, d.d. in Factor banke predvsem glede na porabo davkoplačevalskega denarja. Ugotovi vlogo in odgovornost članov vlad ter guvernerjev in vice guvernerjev Banke Slovenije od leta 1997 naprej, zato da se je morala konec leta 2013 že drugič sanirati slovenski bančni sistem.
11. Oceni izvedbo pregleda kakovosti sredstev ter izvedba stresnih testov za reprezentativni del bančnega sistema, ki ga je zahtevala Evropska komisija na podlagi priporočil Evropskega sveta izdanih 29. maja 2013. Leta. Primerja drugo sanacijo slovenskega bančnega sistema s sanacijami bančnih sistemov v drugih evropskih država, predvsem imamo tukaj v mislih dve državi in sicer Španija, Irska, ki so bili izvedene v letu 2008, svetovne finančne in gospodarske krize.Pomembno dejstvo je tudi v, vsaj tako razmišljamo v Slovenski demokratski stranki, da je pomembno, da se ta preiskovalna komisija potrdi. Razlika od preiskovalne komisije, ki je delovala v prejšnjem mandatu je pa predvsem to, da ta preiskovalna komisija ugotovi tudi vse podrobnosti, pravilnosti, ki so bile izvedene pri drugi sanaciji slovenskega bančnega sistema, ki je davkoplačevalce stala več kot 5 milijard evrov.V medijih smo v zadnjem obdobju poslušali kup očitkov na račun te druge sanacije, in da poskuša parlamentarna preiskava ugotoviti predvsem pravilnosti, smotrnost, gospodarnost in pa seveda zakonitost te druge sanacije.V Slovenski demokratski stranki pričakujemo, da se vse politične stranke, ki sodelujete v tem Državnem zboru zavedate svoje odgovornosti. In glede na vse vaše obljube iz predvolilnega programa in tudi zdaj, da vam je v interesu, da se pride do dna oziroma da se ugotovi predvsem, ne samo posledice sanacije bančnega sistema, ampak predvsem tudi vzroke in odgovornost, da boste sledili predlogom Slovenske demokratske stranke in današnjem glasovanju to preiskovalno komisijo tudi podprli.Foto: Državni zbor