Mag. Marko Pogačnik: »Kdo je odgovoren za sporna kreditiranja?«

Preiskovalna komisija za ugotavljanje zlorab v bančnem sistemu opravila prva zaslišanja z nekdanjima guvernerjema Banke Slovenije. Parlamentarna preiskovalna komisija za ugotavljanje zlorab v slovenskem bančnem sistemu, ki jo vodi poslanec SDS mag. Marko Pogačnik, je v torek kot prvi priči zaslišala nekdanja guvernerja Banke Slovenije Mitjo Gasparija in Marka Kranjca. Predsednik protikorupcijske komisije v odstopu Goran Klemenčič pa se je zaradi bolezni opravičil. S pomočjo pričanj nekdanjih guvernerjev, je želela komisija priti do odgovorov, kdo je odgovoren oziroma kriv za sporna kreditiranja in posledično za sedanje slabo stanje v bančnem sistemu. Po prepričanju nekdanjih guvernerjev Banka Slovenije pri svoji nadzorni vlogi ni zatajila. Oba nekdanja guvernerja sta namreč ocenila, da je osrednja banka delala neodvisno, da ni bilo političnih vplivov in da so ukrepali v skladu s tistim, kar jim je dovoljevala zakonodaja”To vprašanje si v tem trenutku zastavljajo v mnogih državah,” je Gaspari odgovoril na vprašanje predsednika komisije Marka Pogačnika, kdo je po njegovem mnenju odgovoren za sedanje stanje v državnih bankah. Mag. Mitja Gaspari je na seji nadalje dejal, da  “težko ocenjujem, kdo vse je kriv, ampak po naravni poti so se seveda poslovne odločitve sprejemale tako kot drugod, najprej v posamezni banki, banka odloči preko svojih organov, ki pač so za to pooblaščeni, odborov, preko uprave, nadzornega sveta in njegovih nadzornih teles.” Mag. Gaspari je še povedal, da vodstvo Banke Slovenije s posameznimi kreditnimi bankami ni imelo opravka.

Tudi nekdanji guverner Marko Kranjec je dejal, da v Banki Slovenije “nismo mogli priti do informacij, kaj se dogaja s krediti, ki jih banke odobravajo svojim hčeram, kot so različni leasingi in holdingi, kaj se potem dogaja, o tem mi nismo vedeli nič, ker to tudi naša zakonska dolžnost bila.” Kranjec je navedel tudi primer, ko je domača banka odobrila posojilo po tem, ko ga je tuja banka zaradi neustreznih zavarovanj zavrnila. Kranjec je še dejal, da Banka Slovenije »ni preiskovalni organ, ki bi lahko brskal po predalih bank.«  »Nismo niti pristojni niti usposobljeni brskati po dokumentaciji, ki bi odkrivala kriminalna dejanja,” je dejal in opozoril, da so v Banki Slovenije ukrepali tako, da so zahtevali dokapitalizacijo bank; če so slučajno odkrili sume kaznivih dejanj, pa so jih tudi prijavili.

Kar se tiče kreditiranja, je mag. Gaspari še povedal, da so rast obsega kreditiranja v Banki Slovenije zaznali v letu 2004, ko so se v okviru priprav na prevzem evra z letom 2007 začele zniževati obrestne mere in ob oživljanju gospodarske aktivnosti se je domače povpraševanje po kreditih močno povečalo. Predvsem so se povečali krediti tujih bank v Sloveniji. »Približno 60 odstotkov porasta kreditov v tem obdobju je bilo namenjenega za financiranje investicijske dejavnosti podjetij, k preostali rasti pa so prispevali prevzemi, naložbe v državah bivše Jugoslavije in nakupi nepremičnin. Krediti za prevzemne aktivnosti so izstopali kot najbolj problematični,« je dejal mag. Gaspari. Mag. Gaspari je še ocenil, da so podobno rast kreditov, kot smo ji bili priča v Sloveniji, takrat beležile tudi druge države. “Tržne okoliščine so kazale, da je takšna zadolžitev primerna, temu ni nihče nasprotoval,” je dejal.Nekdanji guverner Marko Kranjec pa je ocenil, da se je rast kreditiranja nadaljevala vse do izbruha mednarodne finančne krize, »kar pa samo po sebi ne pomeni, da bi bilo kaj narobe, če bi se konjunktura nadaljevala.« »A v letu 2007, ko smo beležili najvišjo gospodarsko rast, je izbruhnila kriza,« je ob tem dejal Kranjec in opozoril, da je posledično prišlo do velikih težav v podjetjih, ki niso bila sposobna vračati kreditov. V letu 2008 se je po Kranjčevih besedah to odrazilo v zelo poslabšanem finančnem položaju bank. »Medtem ko so leta 2007 opravile za 200 milijonov evrov odpisov, so jih v zadnjih letih po več kot milijardo evrov na leto. Tega vlaka ne morete več ustaviti,” je dejal.

Na vprašanje o sivih eminencah iz ozadja je mag. Gaspari odvrnil, da z njimi ni bil povezan, prav tako pa, po njegovih besedah, v Banki Slovenije ni nikoli srečeval ljudi iz političnega okolja ali kot član vlade prejemal navodil. Tudi Kranjec je dejal, da politika nanje ni nikoli vplivala.

Na vprašanje o tem, kdo je torej kriv za več milijardno luknjo v bankah, katera imena so odobrila vse  slabe kredite, v več urnem zasliševanju ni bilo nobenega odgovora, niti ni bilo izpostavljeno nobeno ime. Zastavlja pa se vprašanje, kako dobro je Banka Slovenije opravljala svojo nadzorno vlogo, glede na to, da je guverner Kranjec še pred koncem svojega mandata izjavljal, da je stanje v bankah stabilno, nato pa sta se kaj kmalu zgodili likvidaciji Factor banke in Probanke.Vabimo vas, da si ogledate celotno sejo preiskovalne komisije o zlorabah v bančnem sistemu.Prvi del je na voljo tukaj, drugi pa tu.