Mag. Marko Pogačnik: » Iz zaslišanj je razvidno, da bančna luknja ni problem finančno gospodarske krize, temveč neobvladovanja tveganj.«

Iz pričanj na seji preiskovalne komisije o zlorabah v bančnem sistemu je bilo tudi jasno razvidno, da so bili pri odločitvah bank prisotni zunanji vplivi. Predsednik preiskovalne komisije za ugotavljanje zlorab v slovenskem bančnem sistemu in poslanec SDS mag. Marko Pogačnik je po današnji, za javnost zaprti seji, komisije v izjavi za javnost povedal, da so se vsi člani komisije soglasno strinjali, da so dosedanja zaslišanja in odgovori prič skladna s pričakovanji, odgovori prič pa bodo pomembni za nadaljnje delo komisije. »Ugotovili smo tudi, da je delo komisije oteženo, ker nimamo dostopa do dokumentacije,« je pojasnil mag. Pogačnik.

Predsednik preiskovalne komisije mag. Marko Pogačnik je nadalje dejal, da so člani komisije danes sprejeli več sklepov, in sicer, da  preiskovalna komisija skupaj s strokovnimi službami:

–    pripravi novo zahtevo za dostop do bančne dokumentacije, ki bo poslana sodišču;
–    pripravi dopis, ki se ga posreduje na tožilstvo in s katerim bo preiskovalna komisija zahtevala, da se jo obvesti o zadevah v zvezi s sumi kaznivih dejanj v povezavi z zlorabami v bankah, ki jih tožilstvo obravnava;
–    pripravi poziv sodišču, da zasliši tiste priče, ki pred komisijo niso želele odgovarjati na vprašanja;
–    pripravi dopis za Urad za preprečevanje pranja denarja, s katerim bo preiskovalna komisija zahtevala, da se jo obvesti o zadevah, katere so poznane uradu in so jih zabeležili v obdobju zadnjih desetih let ter so povezane z NLB, NKBM in A banko;
–    pripravi dopis tujim regulatorjem, kjer so delovale in delujejo odvisne ali hčerinske družbe NLB, NKBM in A banke, pri čemer gre predvsem za tri regulatorje, in sicer hrvaški regulator Hanfa, Centralno banko Nemčije in Narodno banko Srbije, kjer bo preiskovalna komisija zahtevala, da se jo obvesti o ukrepih, ki so jih sprožili glede slovenskih finančnih institucij, ki so delovale v teh treh državah.

Glede dosedanjih zaslišanj je predsednik preiskovalne komisije in poslanec SDS mag. Marko Pogačnik dodatno pojasnil, da so nekatere priče na zaslišanjih povedale zanimive informacije, ki bodo fokus komisiji za nadaljnje delo. »Iz določenih zasliševanj je bilo razvidno, da sama bančna luknja ni problem finančno gospodarske krize, temveč da gre tudi za neobvladovanje tveganj in nepravilnosti na samih bankah. Iz pričanj je bilo jasno razvidno, da so bili pri odločitvah prisotni zunanji vplivi,« je pojasnil poslanec SDS in predsednik komisije mag. Marko Pogačnik. Ob tem je dodal, da bo komisija vsekakor naredila vse, da pride do želenega cilja oziroma do tega, da ugotovi, ali je v preteklosti prihajalo do nepravilnosti in do vpliva politike na same odločitve bank.

Na novinarsko vprašanje glede sodnega zaslišanja prič pa je predsednik preiskovalne komisije mag. Pogačnik pojasnil, da zakon o parlamentarni preiskavi določa, da lahko priče, ki niso odgovarjale na vprašanja, zasliši sodišče. »Soglasje o tem, da tudi mi to naredimo, je bilo doseženo in zato bomo za vsa vprašanja, na katere priče niso hotele odgovarjati, zaprosili sodišče, da ta zaslišanja opravi,« je povedal predsednik preiskovalne komisije.
Nenazadnje je še pojasnil, da bo preiskovalna komisija nadaljevala z zaslišanjem prič na svojih prihodnjih sejah, ki bodo 20, 21., 27., ter 28. februarja. Takrat bodo zaslišani nekdanji člani uprav in predsedniki nadzornih svetov NLB, NKBM in A banke.