Mag. Marko Pogačnik: Gospodarske rasti, s katero se hvali vlada, državljani ne občutijo v svojih denarnicah.

Marko Pogačnik

»Vlada Mira Cerarja in koalicija Stranke modernega centra, Socialnih demokratov in Desusa tako gospodarstvo kot državljanke in državljane Republike Slovenije kljub rasti prihodkov v proračunu še vedno dodatno obremenjuje in se dodatno zadolžuje,« poudarja poslanec.

Poslanke in poslanci so na seji Državnega zbora obravnavali Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2018 in Predlog dopolnjenega predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2019. Stališče poslanske skupine SDS je podal poslanec mag. Marko Pogačnik.

Celotno stališče objavljamo v nadaljevanju.

»Pred nami je Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2018 in pa Predlog dopolnjenega predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2019. Uvodoma je potrebno povedati, da v Slovenski demokratski stranki ne bomo podprli ne Predloga sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2018 in enako tudi ne bomo podprli Dopolnjenega predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2019. Ne bomo ga podprli iz več razlogov, več bom povedal v nadaljevanju, predvsem smo pa prepričani, da Predlog sprememb proračuna za leto 2018 in pa Dopolnjeni predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2019 nista takšni zgodbi o uspehu, kot ga na nekakšen način poskušata predstaviti tako predsednik Vlade kot ministrica za finance in pa ne nazadnje tudi v stališčih predvsem koalicije, Stranke modernega centra, Socialnih demokratov in pa Desus. Nato utemeljujemo predvsem tudi glede na razpravo, ki so jo koalicijske poslanke in poslanci izvajali na Odboru za finance in pa na ostalih odborih, zainteresiranih za Predlog sprememb proračuna za leto 2018 in pa leto 2019.

Vsaj uvodoma bi radi povedali, da zadeva ni takšna zgodba o uspehu že pri Fiskalnem svetu. Fiskalni svet Republike Slovenije je podal svoje mnenje in Fiskalni svet po pregledu makroekonomskih napovedi in napovedi javnofinančnih gibanj ocenjuje, da so predloženi proračunski dokumenti le deloma skladni s fiskalnimi pravili, ki veljajo v obdobju, v katerem Slovenija še ne dosega srednjeročnega fiskalnega cilja. Torej, ne samo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke, ampak tud v Fiskalnem svetu se ocenjuje, da so predloženi proračunski dokumenti le deloma skladni s fiskalnimi pravili. In pa Fiskalni svet seveda tudi ocenjuje, da strukturni napor tako za leto 2017 in pa leto 2019 po trenutnih podatkih ni zadosten.

Zdaj, potrebno je povedati, da slovensko gospodarstvo raste že četrto leto zapored in da s tem seveda posledično z njim rastejo tudi prihodki države. Potrebno je povedati, da vlada Mira Cerarja in pa koalicija, Stranka modernega centra, Socialni demokrati in pa Desus delujejo v bistveno boljših pogojih, kot recimo je bilo to za Vlado recimo v letu 2012, 2013 in ne nazadnje tudi za Vlado, ki je delovala v letu 2014. Ta Vlada in pa ta koalicija razpolagajo z več kot eno milijardo evrov višjimi proračunskimi prihodki, in če vemo, da so prihodki letno v proračunu Republike Slovenije nekaj več kot 9 milijard evrov, si lahko predstavljamo, da to predstavlja že dejansko več kot 10 % v strukturi kompletnih prihodkov več in to so pa že številke, katere bi se morale, bi rekel, poznati tudi nekje drugje, ne samo, bi rekel, v sami strukturi odhodkov.
Zdaj, v Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da je pozitivni podatek, da imamo gospodarsko rast, vendar v Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da bi morali boljše gospodarske razmere čutiti tudi državljani in pa državljanke Republike Slovenije v svojih denarnicah. Tega pa po našem vedenju seveda ni. V nadaljevanju bomo tudi videli, na kakšen način se je ta Vlada in pa ta koalicija pripravila Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2018 in pa v letu 2019.

Da ta zgodba, ne moremo govoriti zgodba o uspehu tega proračuna in pa, da ta razcvet ni tako bleščeč, kot se zdi, bi v nadaljevanju še navedel, da bi čim več ustvarjenega prej porabili. Velja opozoriti na nekaj podatkov. In sicer, da slovenski bruto domači proizvod lani po realni vrednosti, če obračunamo inflacijo, še vedno ni dosegel ravni izpred kriznega leta 2008. Ne kaže pozabiti tudi, da je zadolženost države še vedno nad maastrichtskimi merili, čeprav pa je potrebno poudariti, da se je pa začel zmanjševati vsaj njen delež v bruto domačem proizvodu. Medtem, ko je realna vrednost slovenskega bruto domačega proizvoda še vedno skoraj približno 2 % nižja kot v predkriznem letu 2018, je evrsko območje v tem obdobju doseglo 3-odstotno rast. Vsa osemindvajseterica držav Evropske unije pa celo 5,1-odstotno rast. To lahko pomeni, da nas nekatere države iz vzhoda dohitevajo, predvsem imamo tukaj v mislih Poljsko, Slovaško, Bolgarijo, Romunijo, Češko in Estonijo. Mnoge države, zahodne države pa povečujejo svojo prednost pred nami.

Potrebno je povedati, da so se v štirih letih vladanja Mira Cerarja davčni prihodki povečali približno za eno petino in da bo to komaj zadoščalo za izravnan proračun v letu 2018. Tukaj je potrebno poudariti, da smo danes tako s strani predsednika Vlade kot ministrice za finance večkrat slišali predvsem zgodbo o uspehu, da po letu 2008, ko je Slovenija imela prvič proračunski presežek in potrebno je poudariti, da je bilo to v času vlade Janeza Janše in da sedaj v letu 2018 ta predlog sprememb predvideva presežek. Vendar je potrebno poudariti nekaj, da ta presežek v višini približno 51 milijonov evrov gre izključno, zaradi ene zadeve in izključno, zaradi enkratnega dogodka priliva s strani sredstev Evropske unije v višini več kot 200 milijonov evrov. To pomeni, da zgodba o uspehu proračunskega presežka ni predvsem delo te Vlade, ampak, da je šlo predvsem za enkratni dogodek - črpanja evropskih sredstev v višini več kot 200 milijonov evrov. Potrebno je še nekaj poudariti. Da tukaj govorimo o predlogu sprememb proračuna za leto 2018 in da nikjer ni garancije, da ta bo proračun dejansko imel presežek. Nenazadnje, kar lahko povemo, Republika Slovenija je v proračunu do sedaj imela samo enkrat presežek in to je bilo v letu 2008 v času vlade Janeza Janše.

V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da pa glede na gospodarsko okolje in gospodarske razmere, ki trenutno vladajo tako v Sloveniji kot v Evropski uniji kot v Evropi in pač svetu bi bilo za pričakovati, da bi vlada Mira Cerarja in pa koalicija svoj presežek v proračunu lahko izkazovala že v letu 2017.

Prepričani smo, da makroekonomsko kot mikroekonomsko okolje in pa seveda tudi posledično rasti gospodarstva peljejo na to, da bi proračun moral imeti presežek še v letu 2017, vendar pod pogojem, da bi ta Vlada v teh svojih tri in pol letnem delovanju izpeljala vsaj katero izmed reform na področju zdravstva, davčne reforme, šolstva. V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da v primeru, da bi se upoštevali predlogi in pa predlogi sprememb zakonov, ki smo jih v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke vlagali v tem mandatu, in če bi bili s strani Vlade sprejeti, bi verjetno ob koncu tega leta lahko govorili že o proračunskem presežku za leto 2017. Vendar, žal, ta Vlada se je ukvarjala predvsem z drugimi zadevami in ne z reformami in dejansko lahko pričakujemo primanjkljaj v letu 2017, kar pa vsekakor ni v skladu z ekonomskim okoljem, ki trenutno vlada tako v Sloveniji, Evropski uniji in Evropi.

Radi bi opozorili tudi na to, da velikokrat slišimo, da smo že na konju, da je Slovenija izšla iz te krize, vendar če bi to res bilo tako, sprašujemo tako ministrico za finance kot koalicijo, ali potem ni prišel čas, da se pa določene davčne obremenitve, ki so doletele tako gospodarstvo kot državljanke in državljane Republike Slovenije, začno v času te Vlade tudi zmanjševati. Vendar ne, Vlada Mira Cerarja in koalicija Stranke modernega centra, Socialnih demokratov in Desusa tako gospodarstvo kot državljanke in državljane Republike Slovenije kljub rasti prihodkov v proračunu še vedno dodatno obremenjuje in se dodatno zadolžuje. Mi smo že na začetku mandata poudarili, da ta Vlada bo nadaljevala politiko prejšnjih vlad, in sicer politiko dodatnega obremenjevanja gospodarstva in zadolževanja; nekaj več podrobnosti o tem v nadaljevanju.

V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da so s to Vlado javne finance namenjene predvsem izplačilu javnih plač, pokojnin in plačilu obresti, za večino ostalega pa s to Vlado zmanjkuje denarja. Predvsem smo prepričani, da je Vlada dala prednost pri proračunskih odhodkih predvsem svojemu ugodju in ugodju drugih odvisnikov od proračuna. Stroški plač državnih uradnikov bodo tako prihodnje leto za šestino višji, kot so bili v letu 2014, še bolj, kar za 17 %, so se v štirih letih vladanja Mira Cerarja povečali transferji v javne zavode, tudi iz teh nakazil gre večina denarja za plače zaposlenih. Medtem ko je šlo za plače državnih uradnikov in uslužbencev v javnih zavodih leta 2014 okoli 23 % vseh izdatkov državnega proračuna, bo prihodnje leto delež plač že dosegel 28 % vseh proračunskih odhodkov.

V Slovenski demokratski stranki si upamo trditi, da vse tisto, kar je ustvarilo gospodarstvo v teh letih, v tem kriznem obdobju, dejansko ta Vlada poje in popije. Struktura odhodkov proračuna je bistveno drugačna, kot je bila leta 2014. Ob tem pa je treba povedati tudi to, da je višina odhodkov zelo podobna, kot je bila v letu 2014, to pomeni približno 9,6 milijarde evrov. Ob tem bi se v Slovenski demokratski stranki radi zahvalili celotnemu gospodarstvu in vsem tistim, ki so zaposleni v gospodarstvu, kajti izključno gospodarstvo je odgovorno in zaslužno, da Slovenija danes razpolaga z več kot milijardo višjimi prihodki. Vendar, žal, ta Vlada te presežke v prilivih ali pa te prilive, ki so bistveno višji, kot so bili v letih 2012, 2013 in 2014, porabi predvsem za svoje ugodje.

Velikokrat smo slišali tudi, da bi lahko pričakovali, da se bo državni dolg glede na bistveno višje prihodke, ki jih imamo v proračunu, zmanjševal. Vendar, žal, ta dolg se v času Vlade Mira Cerarja ne znižuje, ampak se celo povečuje. Potrebno je poudariti res, da bodo prihodnje leto približno za eno petino nižji stroški za obresti, vendar pri tem je potrebno poudariti, da je država v zadnjih štirih letih dokaj refinancirala lep dolg dolgov in, ker so zahtevani donosi zdaj manjši kot v času izdaje obveznic, to pomeni na koncu tudi višjo ceno obveznic. Zdaj, če malo bolj plastično to povemo, da se je država odločila, da bo zdaj plačevala manj obresti, a na koncu bo potrebno vrniti manj dolga. Zdaj, če je bil državni dolg ob koncu leta 2014 26 milijard, se je do sredine letošnjega leta povzpel na približno 29 milijard evrov. Zdaj ministrica je že na Odboru za finance povedala, da je državi v tem vmesnem obdobju uspelo približno za milijardo in pol še znižati ta dolg, vendar, ko potem številke seštejemo se vidi, da je od leta 2014 do sedaj država, bi rekel, svoj dolg še povečala, ni ga zmanjšala. In ministrica tudi ni dala stoodstotnega zagotovila, da se do konca tega leta država ne bo več zadolževala. In državni dolg nekako ob koncu leta naj bi znašal približno 28,8 milijarde evrov. To je tudi glavnina javnega dolga, ni pa to vse, javni dolg sestavljajo še dolg občin, državni DUTB in pa SDH ter druge javne ustanove in skupni javni dolg bo kot kaže presegel 33 milijard evrov. Res, da se je delež v bruto domačem proizvodu nekoliko zmanjšal, a na glavo prebivalcu se je ta povečal za približno več kot 400 evrov.

To smo že prej povedali, če bi izločili vpliv evropskih sredstev za leto 2018 bi bil proračun Republike Slovenije v minusu. In potrebno je tudi poudarjati, da se naložbe v času te Vlade in pa te koalicije bistveno znižujejo. Predvsem problematično kar se tudi zdi za Slovensko demokratsko stranko je, da se izredno slabo črpanje evropskih sredstev in, da je tukaj, bi rekel, še velik potencial za Republiko Slovenijo in, da kot smo s strani tako ministrov in ministric velikokrat slišali, da naj bi bil razlog za slabše črpanje evropskih sredstev predvsem težava v informacijskem sistemu, vendar v Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da temu ne more biti tako in, da je slabše črpanje evropskih sredstev predvsem posledica slabega delovanja te Vlade in pa te koalicije. V Slovenski demokratski strani smo prepričani, da problematično postaja tudi vzdržnost in pa stabilnost pokojninske blagajne, samega pokojninskega sistema, zdaj Vlada in pa ta koalicija namenja bistveno manj denarja za pokojninsko blagajno kot leta 2014, recimo leta 2014 je bilo iz naslova proračuna v pokojninsko blagajno izplačano več kot 1,65 milijarde evrov, zdaj je ta številka približno za 400 milijonov manjša. Zdaj po eni strani v Slovenski demokratski stranki razumemo, da glede na gospodarsko rast, na višje število zaposlenih niso potrebna več tako visoka sredstva kot so bila v letu 2014, vendar je pa potrebno nekaj tudi poudariti na drugačen način. Nikjer pa ne piše, da Vlada ali pa ta koalicija ne more dati več v pokojninsko blagajno. Zdaj predvsem tukaj na tiste branitelje in pa zagovornike pokojninskih, upokojencev in pa pokojnin stranke Desusa, lahko govorimo, da tukaj ni nekih ovir, da bi pa namenili več denarja za pokojnine. Lep primer bi izpostavil tudi recimo nas upokojenci in ostali pošiljajo elektronsko pošto in opozarjajo in prav v času Odbora za finance je ena izmed upokojenk poslala dajte povedati slovenski javnosti. Leta 2014 sem imela 722 evrov penzije, danes jo imam za 17 evrov več. Poglejte spoštovana koalicija, pri več kot eni milijardi evrov večih prihodkih v proračun so se pokojnine bi rekel res minimalno povečale. Žalostno je, da se recimo pokojnine usklajujejo za dve kepice sladoleda. Predvsem pa je bila pa ta Vlada, značilnost te Vlade, da gre tukaj za dodatno obremenjevanje in pa zviševanje davkov. V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da bi lahko davek na dodano vrednost znižali na predkrizno raven. Potrebno je povedati, da je ta Vlada začasni ukrepi, ki je bil izdan, to pomeni povišanje davka na dodano vrednost, spremenila v trajni ukrep. Ministrica za zdravje Milojka Kolar v uradni postopek je spravila novo zdravstveno dajatev in nadomestilo za dolgotrajno oskrbo, kar bo ponovno prizadelo in pa obremenilo državljanke in državljane Republike Slovenije. Lahko bi dejali, da dejansko ta Vlada in pa ta koalicija v svojem celotnem mandatu slovi predvsem po tem, da dejansko vsak mesec ali pa na vsake dva meseca poskuša izumljati neki novi davek, s katerim bi dodatno obremenili tako gospodarstvo kot državljanke in državljane Republike Slovenije. Recimo minister za kulturo Tone Peršak bo obdavčil naložbe državnih podjetij, ki jih morajo ob vsaki naložbi kupiti še umetniška dela. Da ne navajamo najprej ali pa ne moremo spregledati poizkusa dodatnega povišanja obvezne RTV naročnine s strani te Vlade in te koalicije.
Potrebno je poudariti tudi bi rekel predvsem veliko inovativnost pri izumljanju novih davkov s strani infrastrukturnega ministra gospoda Petra Gašperšiča kot je bilo v preteklosti kako bi krpal dejansko slovenske ceste bi rekel na račun dodatne centa pri ceni naftnih derivatov. Potem, na kakšen način bi ponovno državljanke in državljani Republike Slovenije reševali naložbo v TEŠ 6 z dodatnim obremenjevanjem ponovno na neki način naftnih derivatov ali pri položnici za elektriko. Nenazadnje sedaj lahko poslušamo tudi s strani gospodarskega ministra, na kakšen način bo pa dvignil tako imenovane neke zelene davke oziroma povišal turistične takse. Potrebno je tudi povedati, da je ta Vlada povečala in pa dvignila davčne stopnje od dohodka davka na dohodek pravnih oseb iz 17 na 19 % in da so, potem bistveno višji prilivi.

V Slovenski demokratski stranki seveda ne moremo mimo tega, da opozarjamo to, kar smo opozarjali že večkrat, kar opozarjamo tudi na odborih. In sicer, nesprejemljivost trošarinske politike s strani te Vlade. Danes lahko vidimo, da je cena enega litra nafte v Sloveniji nekako približno 20 centov višja kot najcenejši liter nafte v sosednji državi Avstriji. V Slovenski demokratski stranki ne razumemo, da tisoč litrov kurilnega okolja v Celovcu stane 150 evrov manj kot stane tisoč litrov kurilnega okolja ali v Ljubljani ali v Mariboru ali v Murski Soboti. Trošarinska politika je neustrezna, je previsoka. Nenazadnje tudi še nismo dobili odgovora ne s strani Vlade, ne s strani ministrstva zakaj se je Ministrstvo za gospodarstvo odločilo, da s svoje spletne strani umakne zgodovino strukture cene naftnih derivatov in da ne moremo več pogledati katere dajatve so dodatno obremenjene in na kakšen način je ta Vlada, recimo, dvigovala svojo trošarino v posameznih mesecih.

Glede na to, da so pred nami proračuni za leti 2018 in 2019, se absolutno ne moremo strinjati s tezo, ki jo je povedala ministrica za finance na odboru, in sicer, da dogodki v zvezi z Novo Ljubljansko banko ne bodo imeli vpliva na proračun za leti 2018 in 2019. Še enkrat pozivamo - danes imamo kar dva dneva časa tako pri proračunu za leto 2018 kot za leto 2019 -, da spoštovana ministrica pove, kakšni so plani z Novo Ljubljansko banko. V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da bo vsaka odločitev v zvezi z Novo Ljubljansko banko imela vpliv na proračun za leti 2018 in 2019. V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da se je ta Vlada že zdavnaj odločila, da Nove Ljubljanske banke ne bo prodala. To je razvidno iz planiranih sredstev iz naslova dividend tako za leto 2018 kot za leto 2019. Treba je poudariti, da Vlada planira prihodke s strani dividend za leto 2018 v višini 241 milijonov, za leto 2019 pa malo več kot 230 milijonov evrov. Ob tem je treba poudariti, da smo iz naslova dividend s strani Nove Ljubljanske banke v letu 2017 zabeležili približno 43 milijonov evrov prihodkov, ob tem da je Nova Ljubljanska banka ustvarila bilančnega dobička za nekaj več kot 125 milijonov evrov. In tu se vidi, da Vlada planira dejansko približno enake prihodke s strani dividend. Danes bomo imeli možnost razprave in smo prepričani, da bo spoštovana ministrica za finance povedala poslankam in poslancem, pa tudi širši javnosti, kakšni so plani z Novo Ljubljansko banko. Kajti v Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da vsaka odločitev v zvezi z Novo Ljubljansko banko bo imela vpliv na proračun Republike Slovenije, s strani dividend ali celo - kar bi bilo za nas škandalozno, da pri vseh teh dokapitalizacijah, ki smo jih imeli, ki so bile dane s strani davkoplačevalskega denarja -, da Vlada v Bruselj hodi s ponudbo, da bi celo plačali kazen v višini, ne vem, 340 milijonov evrov, zato da bi lahko obdržali še vedno vpliv v Novi Ljubljanski banki. 340 milijonov naj bi bila ta Vlada pripravljena plačati za kazen Nove Ljubljanske banke, spoštovane državljanke in državljani Republike Slovenije, pri tem pa ta Vlada ne najde prepotrebnega denarja za kolaps zdravstvenega sistema.

V Slovenski demokratski stranki smo opozorili tudi na možnost velikega bremena, ki bi lahko Slovenijo zadelo v letih 2018 in 2019, in sicer v zvezi z izbrisom podjetij brez likvidacij. Dejstvo je, da je Evropske sodišče za človekove pravice odločilo, da to zadevo da na veliki senat, kar pomeni, da obstaja velika verjetnost, da bo Slovenijo doletela nova velika obremenitev. Tudi sam minister za pravosodje je že pred časom povedal, da v primeru negativne odločitve za Republiko Slovenijo lahko to pomeni več kot milijardo evrov obveznosti v naslednjih letih. Iz odgovorov s strani ministrice za finance pa smo lahko slišali, da rezervacije v primeru tožb, ki doletijo Republiko Slovenijo, za leti 2018 in 2019 predstavljajo zgolj približno 100 milijonov evrov.

V nadaljevanju današnje razprave bomo v Slovenski demokratski stranki opozorili še na določene probleme, ki se dotikajo posameznih ministrstev. Tu imamo v mislih predvsem Ministrstvo za zdravje in stanje na področju zdravstva v Sloveniji. Na podlagi današnjih izjav ministrice za finance v zvezi z uspešnostjo zdravstvenega sistema, ki smo jih lahko poslušali danes v njenem uvodnem nagovoru, se mi zdi, da gre za norčevanje iz državljank in državljanov Republike Slovenije. Spoštovana ministrica je uvodoma razlagala kako je ta Vlada s sredstvi, ki jih je vložila v zdravstveni sistem, izboljšala učinkovitost zdravstvenega sistema in pa zmanjšala čakalne vrste. Spoštovana ministrica, jaz zdaj ne vem ali, bi rekel, zavajate močno tako parlament kot širšo javnost ali pa, bi rekel, ne veste kakšno je dejansko stanje in potrebno je povedati, da je bil narejen, bi rekel interventni zakon, ki je reševal vse javne zdravstvene zavode v višini več kot 125 milijonov evrov predvsem zaradi neučinkovitega vodenja teh sistemov. In neučinkovito vodenje je ključni problem zdravstva tudi po oceni Slovenske demokratske stranke. Ministrica za finance pa v uvodnem govoru pove, bi rekel, o učinkovitosti zdravstvenega sistema pri vodenju in pa v zmanjševanju čakalnih vrst. Torej, mi smo prepričani, da ta Vlada deluje totalno napačno, predvsem problematično tudi ministrica za zdravje. Dvakrat smo poskušali z njeno interpelacijo, vendar predvsem koalicija, Socialni demokrati in pa Desus, je ministrico za zdravstvo zaščitilo. Danes imamo pa kolaps sistema.

Ob zaključki bi rad povedal, da v Slovenski demokratski stranki smo vložili 42 amandmajev k proračunu za leto 2018 in pa za leto 2019. Tej amandmaji predvsem smo prepričani, da bi pripomogli k boljšemu, učinkovitejšemu upravljanju, večjim investicijam, večjim naložbam, predvsem pa, da bi zagotovili prepotrebna sredstva tako na področju obrambe kot reševanja za gasilce, za policijo in pa dejansko smo prepričani, da te predloge, ki smo jih dali, ne porušijo same strukture proračuna oziroma smo dali prelive sredstev iz predpostavk proračuna, ki zagotavljajo, bi rekel, še naprej trajnostni razvoj.

V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da proračun, ki ga je pripravila ta Vlada, hvala bogu, da je to zadnji proračun v času, v mandatu te Vlade, tako za leto 2018 kot za leto 2019, ki ga bo obravnaval ta Državni zbor, da je daleč od tega, da bi bil ciljno usmerjen ali da bi bil razvojno usmerjen. Prepričani smo, da predvsem ne glede na gospodarsko rast, da je problem, da te gospodarske rasti ne občutijo, bi rekel, državljani in državljanke Republike Slovenije v svojih denarnicah. Ne nazadnje je negativno oceno oziroma ne čisto pozitivno oceno k temu predlogu proračuna podal tudi Fiskalni svet, predvsem je pa zaskrbljujoče, da ta Vlada, bi rekel, znižuje nekako predvsem to naložbeno politiko, razvojno politiko in da dejansko vse tisto kar je ustvarilo gospodarstvo v celem letu, ta Vlada, bi rekel, porabi predvsem za svoje ugodje.

Zdaj, glede na to, da je bilo na Odboru za finance, so bili s strani koalicije zavrnjeni vsi amandmaji opozicije sem jaz prepričan, da bo prvič v zgodovini, da ta Vlada in pa ta koalicija v celotnem obdobju svojega mandata ne boste upoštevali oziroma potrdili niti enega amandmaja, ki ga je predlagala opozicija. Niti enega amandmaja s strani opozicije. Glejte, spoštovana Vlada, spoštovana ministrica, spoštovani poslanke in poslanci Stranke modernega centra, Desusa in pa Socialnih demokratov, žalostno je, da pozivate opozicijo skozi štiriletno obdobje tega mandata vedno k nekemu sodelovanju, ampak vi boste Vlada in pa koalicija, prva v zgodovini Slovenije, ki v celotnem svojem mandatu, štiriletnem, ne boste potrdili niti enega amandmaja opozicije k predlogu proračuna. Niti enega. In to dovolj govori v vaši politiki, v dejansko v vaših obrazih.

Še enkrat, Slovenska demokratska stranka, poslanska skupina, ne bomo podprli ne proračuna za leto 2018, ne za leto 2019. Prepričan sem, da smo v svojem uvodnem nagovoru, stališču, povedali dovolj razlogov, zakaj te naše podpore ne bo v nadaljevanju današnje razprave in pa jutrišnje razprave, ki je predvidena za proračun za leto 2018 in pa za leto 2019 pa pričakujem predvsem s strani ministrice za finance še dodatna pojasnila.«

Magnetogram ni avtoriziran.
 

Sorodne novice

 
PREDLAGAJ POSLANSKO VPRAŠANJE
Ste opazili problem, ki bi se mu vlada morala posvetiti?

Preverite, vprašajte, predlagajte.