Mag. Marko Pogačnik: »Ali je bilo delo Roka Praprotnika na KPK v okvirih njegovih pristojnosti ali se je kot član senata KPK ukvarjal z osebnimi projekti?«

Pred preiskovalno komisijo o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu je potekalo zaslišanje nekdanjega podpredsednika KPK Roka Praprotnika in nekdanjega finančnega ministra Francija Križaniča. Člani preiskovalne komisije DZ o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu so danes na zaslišanje povabili štiri priče. Kot prvi je zjutraj na vprašanja odgovarja nekdanji podpredsednik Komisije za preprečevanje korupcije Rok Praprotnik, ki se je medtem zaposlil v Novi Ljubljanski banki.

Komisija želi razjasniti, ali so bili nosilci javnih oz. političnih funkcij vpleteni v sporno kreditiranje po nizkih obrestnih merah in brez ustreznih zavarovanj v bankah v lasti države. Pregleduje sporno kreditiranje podjetij v obdobju od leta 1992.

Predsednik preiskovalne komisije mag. Marko Pogačnik je nekdanjega podpredsednika KPK Roka Praprotnika podrobneje povprašal glede poročila KPK o oceni stanja v bančnem sistemu. Nekdanji podpredsednik KPK Rok Praprotnik je glede poročila KPK o bančnem sistemu povedal, da  sta pri sami zasnovi poročila glede ugotavljanju različnih okoliščin v bančnem sistemu sodelovala dva preiskovalca komisije, ki sta opravila konkretno operativno delo. Material, ki so ga  pripravile strokovne službe je prestal preverbo pri predstojniku preiskav, kasneje pa ga je potrdil tudi senat KPK, katerega član je bil Praprotnik.

Rok Praprotnik je na preiskovalni komisiji večkrat dejal, da se posameznih konkretnih primerov iz poročila ne spominja, spomnil pa se je, da je komisija več manjših primerov, ki so jih obravnavali vključila v celovito poročilo.

Predsednika preiskovalne komisije mag. Marka Pogačnika je zanimalo, na podlagi česa so se na KPK odločili, da so podali trditev, da obstaja korupcija v bančnem sistemu.  Prav tako ga je zanimalo, ali je KPK na podlagi poročila o oceni stanja bančnega sistema podala kakšno kazensko ovadbo zoper odgovorne v bankah. V poročilu KPK o oceni stanja v bančnem sistemu so namreč navedli, da so nadzorni sveti bank namerno zavajali uprave in obratno. Mag. Pogačnika so zanimale konkretne banke, kjer se je to dogajalo in konkretna imena odgovornih, ki so to počela. Praprotnik je pri tem odvrnil, da odločitev o kazenskih ovadbah niso sprejemali na senatu.  

V poročilu so pri KPK navedli tudi neustrezen odnos oziroma neukrepanje Banke Slovenije, zato je mag. Marka Pogačnika zanimalo tudi, ali je komisija za preprečevanje korupcije koga izmed zaposlenih na Banki Slovenije prijavila organom pregona, pri tem pa je Praprotnik odvrnil, da tega dela ne pozna.

»V poročilu navajate sive eminence bančništva, navajate, da so člani vlade izvajali pritisk na AUKN in da ste pri vseh primerih, ki ste jih pregledovali, naleteli na ene in iste osebe zunaj bančništva. Katere so te sive eminence?« je nadalje vprašal mag. Pogačnik. Pri tem je Praprotnik odvrnil, da je po njegovem spominu bilo več govora o tem, katere osebe se pojavljajo pri ugotovitvah preiskovalcev in kakšne so njihove neformalne pozicije, pri čemer je pogosto šlo za ljudi, ki so bili zaposleni v bančnem sistemu. »Pojavljala so se imena, večkrat npr. ime gospoda Hazabenta, ki je bil zaposlen v bančnem sistemu, podrobnosti pa ne znam povedati,« je dejal Praprotnik. Na vprašanje mag. Pogačnika o tem, da naj nekdanji podpredsednik KPK navede v kakšni povezavi se omenja to osebo, je Praprotnik odvrnil, da je »enega navedel, ker je to po mojem spominu bilo možno, vsa imena povezana s konkretnimi dejanji pa ima državno tožilstvo, nisem lastnik podatkov, in se niti ne spomnim podrobnosti.«

Na vprašanja o tem, koliko je bilo obravnavanih zadeve v bančništvu poleg tega dokumenta, ki ga je KPK pripravil in katere banke so bile vključene v te preiskav, je Praprotnik odvrnil, da so bili vključeni primeri vsaj iz NKBM in NLB, konkretnih podrobnosti pa ni vedel povedati.

V nadaljevanju je Rok Praprotnik izpostavil še nekatere druge primere, ki jih je obravnaval v okviru svojega dela, pri čemer je  mag. Pogačnika, glede na Praprotnikove navedbe zanimalo, ali je bilo delo Roka Praprotnika v okvirih njegovih pristojnosti, ali se je kot član senata KPK ukvarjal le z zadevami, ki so ga osebno zanimale. Komisija je v nadaljevanju zaslišala nekdanjega finančnega ministra Francija Križaniča.Na vprašanje predsednika komisije mag. Pogačnika o tem, kako je reagiral na vedno višje oslabitve in rezervacije v NLB in NKBM, je Križanič odgovoril, da je sicer menil, da nimajo dobrega poslovnega modela, imajo pa pri svojih dejanjih vso avtonomijo. Po njegovih besedah je interveniral le v nekaterih primerih. Tako je navedel primer Alposa, ki je imel zagotovljen posel, a se vseeno ni končalo po pričakovanjih.Na vprašanje o njegovem sodelovanju pri izbiri nadzornikov je Križanič povedal, da »sem dal prvi predlog, predsednik vlade pa je potem izločil nekatere in dodal druge. Rekel je, da se to spremeni in to sem naredil.« Na podvprašanje ali je šlo pri teh zamenjavah imen za politične razloge, je Križanič dejal: »Predsednik vlade je pač imel določene ljudi, ki jim je zaupal in je želel, da so notri.«Predsednik komisje mag. Marko Pogačnik je izpostavil tudi veliko fluktuacijo organov oz. kadrov pri NLB v obdobju Križaničevega mandata, zato ga je zanimal njegov pogled na takratno situacijo. Križanič je povedal, da je oba predsednika uprave (Jašoviča in Veselinoviča) ocenjeval kot perspektivna, čeprav bi bil po njegovo primernejši izkušen bankir s kilometrino, ki bi bolje čutil z gospodarstvom. Kot takega je izpostavil Aljošo Tomaža, ki pa ni dobil podpore nadzornega sveta.Glede delovanja Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN) pa je Križanič povedal, da je bil »osnovni namen agencije upravljanje s kapitalskimi naložbami izven vsakodnevnega političnega dogajanja,« in dodal, da je »zadeva dobro delovala.« O delovanju Banke Slovenije pa je bil Križanič bolj negativen, saj bi se po njegovo morala hitreje in drugače odzivati.Pred preiskovalno komisijo bi morala danes nastopiti še nekdanji finančni minister Anton Rop in član uprave nekdanje AUKN Danilo Grašič, ki je dobil že tretje vabilo na sejo komisije, a se nanj ni odzval. Foto: DZ