Zakaj je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dalo izvajalcem osebne asistence izjemno kratek rok za podpis pogodb in ob tem še izjemno pozno?
Poslanka mag. Karmen Furman je ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki opravlja tekoče posle, mag. Ksenijo Klampfer naslovila pisno poslansko vprašanje v zvezi s pogodbami o osebni asistenci.
Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.
Spoštovani!
Dne, 13. januarja 2020, je bilo na ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti naslovljeno pismo z naslovom Sporna vsebina in način sklenitve Pogodb o izvajanju osebne asistence za leto 2020 s strani osebe, ki je v pismu opozorila na nekatere nepravilnosti pri podpisovanju pogodb o izvajanju osebne asistence. Pismo je bilo je bilo v vednost poslano tudi koalicijskim in opozicijskim strankam v Državnem zboru RS ter nekaterim državnim organom.
V pismu navaja, da so bili izvajalci osebne asistence pod močnim pritiskom, saj so bili o podpisih pogodbe za leto 2020 obveščeni 31. 12. 2019 (ob izteku starih pogodb) in bili vabljeni, da k podpisu pogodbe pristopijo 6. 1. 2020, dogovarjanja ali upoštevanja pripomb ni bilo mogoče izpeljati v tako kratkem času. Prav tako navaja, da je bil protizakonit 6. člen Pogodbe o izvajanju osebne asistence za leto 2020 glede upoštevanja maksimalnega obsega ur posameznega osebnega asistenta , pri čemer naj bi bila zakonita le prva alineja, ki se nanaša na izvajalce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas.
V zvezi s tem sprašujem:
1. Zakaj je bil izvajalcem osebne asistence dan tako kratek rok za podpis pogodb in tako pozno, pri čemer niso mogli podati na vsebino svojih pogodb tudi pripombe?
2. Zakaj so bile pogodbe ponujene v podpis šele ob izteku starih pogodb in ne že prej, da bi lahko ministrstvo zbralo pripombe in jih morda upoštevalo?
3. Na podlagi katere pravne podlage so bile v pogodbo dane podlage za omejitve iz 6. člena Pogodbe o izvajanju osebne asistence za leto 2020 (kateri zakon in kateri podzakonski akt) ter točno na katere zakonska določila se te omejitve nanašajo oziroma če je omejitev v podzakonskem aktu, katero določilo zakona daje pristojnost podzakonskemu aktu, da takšno omejitev ureja, ne da bi bil kršen 153. člen Ustave RS?
