Bo tudi vlada Marjana Šarca molčala ali pa bo glede na ugotovitve Računskega sodišča vendarle opravila revizijo namena porabe 74,5 milijonov evrov za neuporabne študije za področje dolgotrajne oskrbe in raziskala, kdo je odgovoren za negospodarno trošenje javnega denarja?
Prvi dan oktobrske seje državnega zbora so na dnevnem redu ustna poslanska vprašanja predsedniku vlade Marjanu Šarcu. Poslanko SDS mag. Karmen Furman je zanimalo, ali bo Vlada RS ukrepala glede nedavnega revizijskega poročila Računskega sodišča, ki je ugotovilo nesmotrno porabo 74,5 milijonov evrov javnega denarja za področje socialne oskrbe v zadnjih desetih letih.
Celoten magnetogram objavljamo v nadaljevanju.
MAG. KARMEN FURMAN: V mesecu septembru objavljena revizija Računskega sodišča je pokazala, da je stanje socialne oskrbe v naši državi kritično. Dejstvo je, da so stiske ljudi vsak dan večje, saj vlada oziroma pristojni ministrstvi v zadnjih 10 letih nista sprejeli prav nobenega ukrepa na tem področju, da bi se stanje izboljšalo. Celo nasprotno, namesto da bi se pripravili in sprejeli zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bi to področje sistemsko uredil, Računsko sodišče ugotavlja, da vlada oziroma Ministrstvo za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Ministrstvo za zdravje namenjata kar 7,5 milijona evrov za neuporabne študije in pilotne projekte, od katerih pa tisti, ki pomoč potrebujejo, ne bodo imeli nobene koristi.
V reviziji je sodišče med drugim zapisalo, da projekt in študije, za katere se torej namenja 74,5 milijonov evrov javnega denarja, nimajo niti vsebine niti ciljev, ki naj bi se s temi projekti realizirali. Po mnenju Računskega sodišča naj bi se ti projekti izvajali zgolj na nekih zamislih ministrstev, namesto da bi se s tem denarjem reševali problemi obstoječega sistema socialne oskrbe.
Danes imamo več kot 11.000 ljudi, ki trenutno čakajo na posteljo v domu, pa vendar država vse od leta 2007 ni zgradila niti enega doma za starejše. Glede na proračun, kot ste ga pripravili v vaši vladi, tudi v naslednjih letih država očitno domov ne bo gradila. Z denarjem, ki je namenjen za razne študije in pilotne projekte, pa bi se lahko zgradilo tudi 10 domov za starejše.
In ko računsko sodišče danes opozarja na neučinkovitost sistema, opozarja na nesmotrn namen porabe javnega denarja, se, žal, koalicija spreneveda. S sklicem izredne seje in predlogi priporočil smo v Slovenski demokratski stranki želeli, da se razišče pravi namen in transparentnost porabe javnega denarja. Gre vendarle za javni denar, zato je prav, da ljudje izvedo, za kaj se porablja. Glede na dejstvo, da naša priporočila na seji niso bila izglasovana in tudi nekih konkretnih odgovorov nismo prejeli, me zanima, ali bo molčala tudi vaša vlada ali pa boste glede na ugotovitve Računskega sodišča vendarle opravili revizijo glede namena porabe 74,5 milijonov javnega denarja. Ali bo vlada raziskala, kdo je odgovoren za takšno negospodarno trošenje javnega denarja?
MARJAN ŠAREC: V tej dvorani je že večkrat tekla beseda o zadevah, ki jih sprašujete, in širša razprava je stekla tudi prejšnji četrtek na izredni seji državnega zbora. Med stališči poslanskih skupin je bilo slišati različna mnenja. Vsi ste se strinjali, da nas bolj kot ugotovitve Računskega sodišča morajo skrbeti razmere na terenu. Slišati je bilo tudi, da je bilo doslej porabljenega bistveno preveč časa in da potrebujemo takojšnje ukrepanje, če se želimo kakovostno in pravočasno odzvati na obstoječe težave in izzive dolgožive družbe. Glede tega se popolnoma strinjam. Ne bežim pred dejstvom, da nam socialna oskrba šepa.
Zagotovo ne, vendar pa, seveda, bi bilo dobro iti po vrsti, in sicer napačne navedbe uporabi 74,5 milijonov evrov za študije, ne gre za porabljena, ampak za načrtovan denar, ampak to ne za neke študije na papirju, temveč konkretne investicije v infrastrukturo. Seveda del tega je predviden tudi za preizkuse ustreznosti rešitev na področju dolgotrajne oskrbe, to je projekt transformacije posebnega socialno-varstvenega doma zavoda na Krasu in centra za usposabljanje, delo in varstvo Črne na Koroškem, skupaj bo zagotovljenih dodatnih 140 novih mest. Načrtuje se tudi projekt sofinanciranja infrastrukture skupnostnih storitev, s katerim želimo zagotoviti izboljšano ponudbo storitev za starejše in njihove svojce. V okviru projekta je predvidena zagotovitev 30 dodatnih enot. V letošnjem in prihodnjem letu bo s pomočjo sofinanciranja ministrstva za delo zagotovljenih 80 dodatnih mest v obstoječih domovih za ostarele, predvsem za osebe z demenco. Prav tako pa bo v naslednjih letih na podlagi javnega razpisa za podelitev koncesij v domovih predvidoma zagotovljenih več kot 600 dodatnih postelj.
Večino dodatnih kapacitet oziroma novih domov za starejše zgradijo koncesionarji. Na podlagi razpisa, objavljenega v letu 2017, se do konca leta 2020 pričakuje še dodatnih 538 mest in to je kar se tiče problema pomanjkanja kapacitet. Dodal bom še to, da nas k namenski porabi napeljujejo evropske smernice razvoja na tem področju, ki se osredotočajo na razvoj skupnostnih storitev in na prerazporeditev kapacitet institucionalnega varstva v skupnostne oblike.
Drugič. Glede očitka, da vlada za domove za starejše namenja zgolj simbolične zneske, pa bom ponovil dejstvo. Prihodnje leto bomo namenili 5 milijonov evrov za vlaganje v domove za starejše. Znesek ni simboličen. Če dodam podatek, da je v letu 2016 država za domove za starejše namenila zgolj 345.000 evrov v letu 2017 pa niti evra.
Tretjič. Problem, ki ga poznamo v Sloveniji, je, da nimamo enotne sistemske ureditve na področju dolgotrajne oskrbe in se soočamo z razdrobljenostjo in neenakostjo dostopa do storitev. Ravno zato potrebujemo nov zakon o dolgotrajni oskrbi, mislim, da se glede tega vsi strinjamo. Ministrstvo za zdravje kot nosilec tega projekta sledi normativnemu delovnemu programu vlade, ki kot skrajni rok za sprejetje zakona določa april 2020. O vsebinskih rešitvah sem tudi že govoril, tokrat bi samo dodatno izpostavil, da bo dolgotrajna oskrba integrirana storitev, ki se bo prepletala s sistemom socialnega in zdravstvenega varstva ter tako zagotavljala celostno obravnavo tistega, ki jo potrebuje. Pri tem pa je zelo pomembno, da nihče ne bo smel biti izključen, kar pomeni zagotovitev primerljive dostopnosti upravičencev v vseh okoljih.
MAG. KARMEN FURMAN: Najlepša hvala za odgovor, spoštovani predsednik vlade, ampak moram reči, da je ta vaš odziv, glede na dejstvo, da ste vendar predsednik vlade, nesprejemljiv. Namreč, znova malce zavajajoči podatki glede 5 milijonov evrov, ki so namenjeni za domove za ostarele v naslednjih letih v proračunu. Veste, to ni dovolj niti za gradnjo enega doma za starejše, pa imamo več kot 11.000 tistih, ki potrebujejo posteljo v takšnih domovih. In tu gre za ugotovitve Računskega sodišča, ne neke politične stranke, ki jih vendarle treba spoštovati, predvsem pa upoštevati, navsezadnje je to neodvisen državni organ, ki ima javno pooblastilo za nadzor glede gospodarnosti porabe javnega denarja.
Naj vas pa tudi spomnim, spoštovani predsednik vlade, da ste v času pred državnozborskimi volitvami ravno vi govorili, kako boste takšne anomalije preprečevali. Prodajali ste se kot nek nov politični obraz, ki vstopa v politiko zato, da bodo takšne nepravilnosti odpravljene. Govorili ste o novi politiki, nato pa koalicijski sporazum sklenili prav s strankami, ki vladajo zadnjih deset let, in ste s tem izgubili svojo kredibilnost, kajti ravno ti vaši koalicijski partnerji so odgovorni za to, da je stanje na področju dolgotrajne oskrbe danes takšno, kakršno je. Ob imenovanju za predsednika vlade ste med drugim dejali, da prevzamete s tem tudi odgovornost. Torej me danes zanima: Ali jo boste dejansko prevzeli in glede na ugotovitve Računskega sodišča v tem primeru sprožili revizijo glede namena porabe 74,5 milijonov evrov javnega denarja ter raziskali, kdo je odgovoren za takšen namen trošenja javnega denarja?
MARJAN ŠAREC: Hvala. No, seveda, za desetletno stanje zagotovo ne morem biti odgovoren, kar se je dogajalo v zadnjih desetih letih; tudi ena vaša vlada je bila enoletna vmes, tako da ste kar bili tudi vi nekaj zraven. Kar se tiče tega, da namenjamo premalo, povedal sem, da namenjamo bistveno več, kot je bilo namenjeno v letu 2017 in v letu 2016. Ministrstvo za zdravje razpolaga s 23. 676.900 evrov sredstev za projektne aktivnosti na področju dolgotrajne oskrbe. Gre predvsem za storitve s področja nezadovoljenih potreb; ker teh storitev na domu danes ne zagotavljamo, se pojavlja večji pritisk za sprejem v institucije. Storitve so v času trajanja projektov za upravičence brezplačne. Pilotni projekt se je kot prvi pričel v letu 2017 izvajati projekt Model dolgotrajne oskrbe v skupnosti, za katerega je zagotovljenih 4,4 milijona evrov in katerega cilj je razvoj standardiziranih usposabljanj za izvajalce formalne in neformalne oskrbe; projekt se bo izvajal do konca leta 2022.
Potem izvedba pilotnih projektov, ki bodo podpirali prehod v izvajanje sistemskega zakona o dolgotrajni oskrbi. Javni razpis je bil objavljen aprila 2018, izvajanje storitev pa bo trajalo do konca junija 2020. Skupna vrednost projekta je 6,1 milijona evrov, izvaja se v treh okoljih, in sicer v Dravogradu, Krškem in Celju. Zlasti je treba poudariti, da se v okviru tega projekta zagotavljajo tudi nove storitve, do katerih državljani v okviru obstoječih ureditev na domu ne morejo dostopati. Če naštejem le nekatere: dajanja zdravil, hranjenje po sondah, storitve psihosocialne podpore uporabnikom in svojcem, storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti, kakor tudi storitve e-oskrbe. V okviru projekta je bilo od januarja do septembra 2019 na enotne vstopne točke podanih 1.474 vlog za oceno upravičenosti do dolgotrajne oskrbe, 1.312 oseb je bilo ocenjenih kot upravičenih do novih storitev v okviru projektov in dne, 1. 9. 2019, je nove storitve brezplačno prejemalo 287 oseb.
Potem gre še projekt prilagoditev in preoblikovanje obstoječih mrež institucionalnega varstva. Javni razpis za projekt, za katerega je namenjenih 13,2 milijona evrov je bil objavljen junija 2019 in sredstva se še niso pričela črpati. Torej, dela se na tem in neposredne aktivnosti za upravičene osebe se bodo na terenu … (konec časa)
MAG. KARMEN FURMAN: Seveda, z odgovorom predsednika vlade nisem zadovoljna, zato predlagam, da na prihodnji seji opravimo razširjeno razpravo na to temo. Gre vendarle za zelo pomembne ugotovitve Računskega sodišča o negospodarnem trošenju javnega denarja in tudi večurna razprava na izredni seji državnega zbora ni dala konkretnih odgovorov, ki jih je navsezadnje želelo tudi Računsko sodišče v okviru svoje revizije.
Zdaj, predsednik vlade je tukaj pojasnjeval predhodno tudi določene posamezne projekte pa vendarle nismo dobili konkretnih odgovorov, za kaj točno se bodo trošila sredstva in tudi projekti oziroma ne dajejo konkretnih odgovorov, kako se bodo reševali problemi, ki trenutno obstajajo na področju dolgotrajne oskrbe. Še enkrat, imamo več kot 11.000 aktualnih prošenj in več kot 24.000 tistih, ki so na seznamu oziroma potencialni uporabniki storitev dolgotrajne oskrbe. Po drugi strani pa ministrstvo kar 74,5 milijonov evrov nameni za pripravo študij analiz za testiranje novega sistema dolgotrajne oskrbe in to na podlagi zakona, ki danes še sploh ni pripravljen.
Zdaj, celotna koalicija, kot smo videli na seji državnega zbora, se sicer spreneveda ob teh ugotovitvah Računskega sodišča. Glede na to, da je za takšno stanje in predvideno negospodarno porabo javnega denarja v bistvu kriv kar del vaše koalicije, spoštovani predsednik vlade, pa me slednje ne preseneča, kakšen je bil danes vaš odgovor, a dejstvo je, da se moramo zavedati, da je to javni denar, da ga moramo porabljati gospodarno, smotrno in pregledno. V danem primeru pa Računsko sodišče v svoji reviziji ugotavlja, da temu ni tako, zato gre torej, še enkrat, ponavljam, za ugotovitve Računskega sodišča in za zelo pomembna vprašanja na tem področju, najpomembnejše je, da državljani vedo, za kaj se javni denar porablja, zato predlagam, da na eni izmed naslednjih sej torej opravimo širšo razpravo na to temo. Hvala lepa.
