Mag. Igor Omerza: "Če družba ne razčisti s svojo tajno politično policijo, ima lahko resne težave v svojem demokratičnem življenju."

“V zdajšnjih kapacitetah bi Arhiv RS potreboval 125 let za izvedbo anonimizacije,” je v sredo, 5. marca, v pogovoru za SDS TV med drugim dejal publicist in drugopodpisani pod referendumsko zahtevo PROTI zapiranju arhivov Udbe. Mag. Igor Omerza je uvodoma povedal, da je odpiranje arhivov leta 2006 zakonsko omogočila vlada Janeza Janše. Med drugim je zakon dovolil takojšen in neomejen dostop do arhivov funkcionarjev nekdanjega totalitarnega režima in varovanje osebnih podatkov žrtev. Težav ni bilo, dokler ni mag. Omerza leta 2010 objavil knjige o Edvardu Kocbeku. “Objavil sem desetine novih dokumentov in takrat se je začelo neko nelagodje. Ko sem začel pripravljati novo knjigo o bombnem napadu v Velikovcu, pa so mi arhive zaprli,” je pojasnil.Na referendumu leta 2011 je kar 71 odstotkov volilcev glasovalo za odprtje arhivov. Vlada Alenke Bratušek se je postavila nad voljo ljudstva, SDS je zato predlagal amandma, da bi ostali arhivi odprti in tako referenduma ne bi bilo. Koalicija ga je zavrnila, zato je referendum nujen. “Če neka družba ne razčisti s svojo tajno politično policijo in vrhom političnega režima, ima lahko resne težave v svojem demokratičnem življenju,” je povedal mag. Omerza in navedel primer današnje Rusije. “Rusija ni razčistila s svojo tajno politično policijo, njen sodelavec je bil celo predsednik Putin, in vidimo lahko, kam to pripelje, celo na rob neke nove vojne,” je poudaril.”Zakonska novela uvaja anonimizacijo, kar pomeni, da se bo moralo gradivo počrnjevati. Udbovsko gradivo ima približno 3 milijone strani. V letu 2006 sem škatlo dobil praktično naslednji dan,” je nazorno pojasnil hitrost postopka pred sprejeto novelo zakona. “Po novem zakonu pa bodo vse pregledali, prebrali, počrnili, šele potem predali škatle. To je tehnično nemogoče, s temi sredstvi bi to trajalo več stoletij!” je bil jasen.Direktor Arhiva RS mag. Bojan Cvelfar je na novinarski konferenci dejal, da bi potrebovali pol milijona evrov za anonimizacijo in digitalizacijo, ki bi jo izvedli v treh do štririh letih. “Tudi z dodatnimi sredstvi milijonov strani ni mogoče digitalizirati, kaj šele anonimizirati. Morali bi zaposliti najmanj 100 ljudi, to pa se ne bo zgodilo. Delamo si nepotreben strošek,” je nesmiselne predloge in izjave direktorja Cvelfarja komentiral mag. Omerza. Pregledati gradivo v ustreznem času je nemogoče. “V škatli 1404 sem na primer našel 100 mikrofilmov, gledal sem jo šest mesecev, a je nisem pregledal do konca. Če bi morali vse to anonimizirati in počrnjevati, bi potreboval vsaj en mesec samo za 500 strani. V arhivu je 2,5 milijona fotografskih posnetkov. V zdajšnjih kapacitetah bi tako potrebovali 125 let. V tem času bi bilo že vse odprto brez vsakega zakona!” je poudaril.Na vprašanje, koliko gradiva je uničenega in kdaj ter kdo ga je uničil, je mag. Omerza odgovoril, da naj bi bilo uničenega od 70 do 90 odstotkov vsega udbovskega gradiva. “Imam dokumentacijo, da je načelnik tajne politične policije Ivan Eržen še 7. marca 1990, to je mesec pred demokratičnimi volitvami, zapovedal masovno uničevanje udbovskega gradiva, ki se mora končati do 1. aprila 1990. Še 7. maja, tik pred formiranjem Demosove Vlade, imamo posnetke konvojev, ki so gradivo peljali na uničenje,” je povedal.V nadaljevanju je opozoril, da zelo problematično izenačevanje žrtev in krvnikov, kar uvaja vlada Alenke Bratušek. “Razlika med žrtvami in krvniki je pomembna simbolno. Arhiv je naredil veliko napako, ko je začel objavljali dokumentacijo Udbe. Vse je združil v enoten kompleks nadzorovanih oseb. S tem se je pljunilo po žrtvah in to je res nezaslišano dejanje,” je dejal.Publicist mag. Omerza pričakuje, da bo zakon na referendumu jasno zavrnjen, “da gremo normalno naprej.” Na vprašanje, kako vplivna in močna je Udba danes, pa je odgovoril, da so njene lovke verjetno aktivne tudi danes. “Veliko sodelavcev Udbe je vplivnih, večina je še živih in nimajo interesa za odprtje arhivov,” je še povedal mag. Igor Omerza.