Mag. Grims: "Ti zakoni so v več kot očitnem nasprotju s slovensko ustavo"
sreda, 6. 3. 2013Stališče PS SDS je predstavil poslanec mag. Branko Grims.
MAG. BRANKO GRIMS: Sedaj je bilo postavljeno tisto pravo vprašanje, ali obstaja pot, način za to, da bi pač izboljšali raven politične kulture, povečali stopnjo odgovornosti izvoljenih funkcionarjev do tistih, ki so jih izvolili in pripomogli k več splošne kulture, politične kulture in k hitrejšemu razvoju države Slovenije. Odgovor je preprost, je, in imenuje se dvokrožni večinski volilni sistem. Žal danes ne govorimo o tem, danes govorimo o predlogih zakonov, ki so pred nami s tem, da ti zakoni imajo eno skupno šibko točko. Če bi predlagatelji resno menili z cilji, ki so jih sami postavili bi se seveda morali danes pogovarjati o spremembah slovenske ustave, kajti tovrstne omejitve, tovrstne rešitve je mogoče pravno nesporno urediti smo na nivoju ustave. Predlagani pa so zakoni, ki so tako očitno protiustavni, da recimo za predsednika države predlagajo razrešitev oziroma prekinitev funkcije, če se mu samo vloži obtožnica, trenutno pa imamo ustavo, ki govori o ustavni obtožbi predsednika države, ko samo in samo izključno za kršitve ustave same ali hude kršitve zakona lahko DZ in to s kvalificirano večino sproži obtožbo pred ustavnim sodiščem in še ustavno sodišče odloča z dvotretjinsko večino in šele v tem primeru pride do razrešitve. Najbrž je vsakemu tudi pravnemu laiku jasno, da gre za popolnoma nezdružljive stvari, da so ti zakoni v več kot očitnem nasprotju s slovensko ustavo in da očitno tisti, ki jih je predlagal ni imel resnega namena, da se te stvari uredijo. Žal, kajti potrebno bi jih moralo biti urediti, ampak način, za katerega ste se odločili je žal napačen, je pač pravno sporen in seveda dejansko ne vodi k cilju, ki ga sami deklarirate.Ti zakoni niso nič drugega kot dim za prikrivanje nastajajočega nemira koalicije. Tudi to, kar ste sami rekli, da bi sedaj sprožili še ne vem kakšne nadaljnje razprave mislim, da je samo odraz tega. Kar se tiče ustavnopravnih strokovnjakov pa tudi drugih, ki so spregovorili o tej temi so vsi zelo jasno povedali točno to, kar vam govorim sam in kar je povedala zelo jasno tudi slovenska vlada. Rešitve, ki ste jih predlagali ob tej zakonih so očitno v nasprotju z ustavo in tudi če bi take zakone sprejeli bi velika večina njih, vsaj velika večina teh spornih določb zagotovo takoj doživela precej neslaven konec na ustavnem sodišču, to pa zagotovo ne more biti cilj. Cilj mora biti, da se to dejansko uredi. ?Zdaj, ena od poslank, ki je predstavljala stališče poslanske skupine, konkretno SD, je dejala, da je cilj dvigniti raven politične kulture. To se absolutno strinjamo, ampak politična kultura zahteva tudi to, da predlagamo tisti pravni akt, ki je izvedljiv, ki je skladen z ustavo ali pa predlagamo spremembo ustave. Tudi to je politična kultura, da stroko toliko obvladamo, da vemo, kako se lotiti problema, da pridemo do dejanskega cilja. Potem je bilo že zdajle rečeno, največ lahko storimo stranke same in naj odide vsakdo, ki je ravnal v nasprotju z etiko. Tudi to se, moram reči, več kot strinjam in verjemite, da se strinjamo tudi vsi v poslanski skupini SDS. Torej naj odstopi tisti predsednik stranke, ki je celo tukaj med predlagatelji, ki je vlekel nadomestilo in hkrati mastno služil, kajti tudi to je v nasprotju z etiko. Če želite z dejanji podpreti to kar sami predlagate. Če pa ne, potem pa pač povejte, za kaj v resnici gre. Tisto, kar je pravno problematično v tem, je vse kar se nanaša na vprašanje pasivne volilne pravice. Pasivno volilno pravico ustava ne omejuje. Ustavno sodišče pa je načela, kdaj je to dopustno, se pravi, ko gre za sorazmernost ukrepa, in ko se dejansko sledi nek javen interes, ki ga drugače ni mogoče uresničiti, dopustno urejati z zakonom. Se pravi, že tukaj bi veljalo poseči v ustavo, če želimo te stvari v resnici urediti. Tisto kar je najbolj sporno in kar seveda se vsi predlagatelji tudi sami zadevajo in je bilo dodano iz očitno čiste demagogije je, da se negira s temi predlaganimi zakoni celo načelo predpostavke nedolžnosti. To je od začetkov rimskega prava do današnjega dne temelj vsake pravne ureditve, ki jo priznavamo kot pravnost z vidika modernega demokratičnega prava. Da je predpostavka nedolžnosti za vsakogar, dokler ta ni pravnomočno sodbo sodišča obsojen. V tem primeru pa imate predloge tudi pri predsedniku države pa tudi pri vseh ostalih. Če se vloži pravnomočna obtožnica, adijo. Ja počakajte no, kje pa je tukaj spoštovanje nekih temeljnih pravnih načel? Tako pač enostavno te stvari ni mogoče urejati, lahko pa se seveda na ta način uporabi veliko demagogije, ampak s tako demagogijo nikamor ne bomo prišli. Tudi to je vprašanje politične kulture, da se pogovarjamo o stvareh, ki so resne in o načinih, kako to doseči. In zaradi tega opozarjam, da če kaj, bi bilo potrebno spregovoriti o drugih načinih, ki so možni in ki bi dajali ljudem dejansko priložnost, da sami odločijo in sami uredijo stvari tako kot čutijo in vedo, da je potrebno. In dokler imamo proporcionalni volilni sistem, oprostite, ne bomo prišli nikamor.Lahko to poliramo, lahko sprejemamo neke omejitve, lahko jih potem Ustavno sodišče razveljavi, lahko sedanji sistem dopolnjujemo pa obračamo na glavo, ampak še vedno bo ostal temeljni problem. Šele takrat, ko so dejansko izvoljeni funkcionarji v celoti neposredno odgovorni volivcem in so primarno zavezani volivcem in šele sekundarno političnim strankam, ima politična kultura sploh možnost, da v celiti zaživi, posebej v razmerah, ki so sicer značilne za državo. Predlagali ste razrešitev županov z referendumom za odpoklic. To je metoda, ki jo pozna tudi, recimo Združene države Amerike pa še nekatere druge države in sam osebno moram reči, da sem zelo zato, da se neko tako metodo uveljavi. Ampak oprostite, ne samo za župane. Če želimo biti verodostojni, je to treba najprej uveljaviti pri poslancih samih in za vse ostale neposredno voljene funkcionarje šele po tem. Seveda je pa res, ker ste tudi sami ugotovili, da je to praktično v proporcionalnem volilnem sistemu neizvedljivo in zaradi tega vračam stvar na začetek, danes je prva obravnava teh zakonov, ko lahko pogledamo vse, tudi ?načine, cilje, poti, ki vodijo do deklariranega cilja in seveda se izkaže, da je potem možnost samo ena.Če želimo biti dosledni in trdim, da moramo biti, če hočemo dejansko uveljavljati te cilje. Potem je edina možnost, da se začnemo resno pogovarjati o rešitvi za katero sem trdno prepričan, da je v tem trenutku velikanska večina vseh državljank in državljanov. To pa je dvokrožni večinski volilni sistem. Za predsednika države ga že itak imamo, uvedimo ga še za poslanke in poslance, pa še za vse druge neposredno voljene funkcionarje. Pa se bo zelo hitro izkazalo, kdo je kdo in zelo hitro bodo odšli tisti, ki, za katere bodo ljudje ocenili, da pač ne izpolnjujejo kriterijev, bodisi etičnih, bodisi vseh drugih, pa ni potrebno zaradi tega nobenih ne vem kakšnih radikalnih zakonskih omejitev. Dosegli bi pa še veliko več. Veliko več od tistega, kar je deklariran cilj. Dosegli bi znova nekaj, brez česar demokracija na dolgi rok ne more delovati. To je večje zaupanje v institucije sistema. Z nobeno zakonsko omejitvijo, kdo sme kandidirati, kdo ne sme, pa ne vem kaj, ker se bo to seveda tako ali drugače razreševalo preko različnih institucij. Ne bomo dosegli tistega preprostega zaupanja, kot ga ljudje imajo. In v tem trenutku ne boste verjeli ga imajo predvsem v izvoljene župane. Ravno zato, ker jih volijo direktno, neposredno. Ker vedo, da gre glas, ki ga dajo dejansko temu človeku, ne pa stranki in se potem deli po ne vem kakšnih ključih, ki jih lahko obrnemo tako ali drugače, pa nikoli ne pridemo do tistega cilja, ki ga sledimo. ?Kaj se potem dogaja je krasno prikaz, če imaš proporcionalni sistem sedanje stanje. Če hočete, vsa zgodba od zadnjih volitev ali pa bi lahko šli še nekaj volitev nazaj gledati. Na nek način je tudi to argument, zato da je potrebno nekaj spremeniti. Ljudje morajo imeti več zaupanja v demokratične institucije, ker drugače na dolgi rok država ne more uspešno delovati. To ni moja ugotovitev, to piše v vsakem učbeniku politologije, to je izkušnja mnogih držav marsikje na svetu, da so se potem, ko tega niso spoštovale niso hotele pravi čas opaziti, soočale s hudimi krizami, dolgotrajnimi krizami, ki so pustile brazgotine v tkivu družbe. In nobenega razloga ni, da bi Slovenija stopala po taki poti. Ni prava pot zdaj spreminjati in ne vem kakšne omejitve sprejemati z zakonom. Prava pot bi morala biti ta, da iščemo sistem, ki bi povečal zaupanje ljudi v institucije, države in hkrati omogočil večjo gospodarsko uspešnost, da sedanji temu ne zadošča krasna dva primera iz zadnjih nekaj dni, če želite. Ravno včeraj je bilo objavljeno, da se je nastajajoča “garmin” koalicija preračunala in prerazdelila, pač resorje. Zdaj se bo pa začela pogovarjati o programu. Program je za ljudi, to se pravi tukaj se krasno vidi, da je proporcionalni volilni sistem izključno v interesu političnih elit, da se porazdeli stolčke, potem pa se začnejo pogovarjati, kaj bodo sploh delali. Normalno v vsaki državi bi bilo, da imaš najprej jasno postavljen program, potem pa na osnovi tega se odločiš, kateri so najboljši ljudje, da bodo ta program izvedli. Tukaj pa je vse obrnjeno na glavo, zaradi napačnega sistema. In o tem bi se morali pogovarjati in zato pada potem zaupanje ljudi v ta sistem.In zato mimogrede je tudi izraz “garmin” koalicija, ki ga uporabljam, več kot očitno upravičen. Mimogrede, še zgodba sploh z izvolitvijo sedanje mandatarke oziroma to nezaupnico. Na zadnjih volitvah so ljudje vrgli ven iz parlamenta Zares, če lahko spomnim. Ljudje so pač glasovali za Pozitivno Slovenijo, ker so videli tam nekoga, ki je bil na čelu kot, recimo, z njihovega vidika sposobnega mandatarja. Sedaj bodo dobili točno gospo Bratuškovo, ki je bila pri Zares-u. To je nekaj, kar sigurno ne pomaga k povečevanju zaupanja v institucije sistema. Tudi o tem bi se bilo treba zamisliti. To vse vpliva na eno vzdušje v družbi. Tudi, recimo, vaše vpitje sedaj. Zaradi tega je pač v tem sklopu zakonov mogoče videti dvoje. Po eni strani nekatere rešitve, ki bi bile zagotovo ustrezne, če bi bile predlagane na ustavno pravni ravni. Po drugi strani so nekatere rešitve, ki bi jih verjetno lahko tudi uzakonili brez spremembe Ustave, vendar bi bilo treba zapisati nekoliko drugače, da ne bi eventualno prišlo do vprašanja o skladnosti z Ustavo. In seveda postavlja se tisto temeljno vprašanje, koliko smo pripravljeni poslanke in poslanci ali pa politične stranke v celoti same poseči sebi v svoje interese in pogledati to, kaj je dejanski interes ljudi. Dejanski interes ljudi, pa sem trdno prepričan je, da se vzpostavi nek splošen nivo politične kulture, da imajo ljudje prvo in zadnjo besedo in da to tudi čutijo, kako na volitvah in na referendumih in seveda, da se vzpostavi okolje, ki bo gospodarsko učinkovito, ki bo stabilno za razvoj podjetništva. Gospe in gospodje, pa smo spet pri dvokrožnem večinskem volilnem sistemu. Ko se bomo pogovarjali o njem, takrat pa bom verjel v iskrenost vseh predlagateljev. Do takrat pa, kot rečeno o posameznih rešitvah smo se pripravljeni pogovarjati. O celotnem paketu v taki obliki kot je sedaj, pa lahko ugotovimo žal le to, da ni skladen s slovensko Ustavo.