Po nastopu mandata novega ministra za notranje zadeve je število oseb, ki so izginili neznano kam, preraslo 2.000.
Poslanec SDS mag. Dejan Kaloh je na Vlado Republike Slovenije naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi s postopki za pridobitev mednarodne zaščite in pridobitvijo državljanstva Republike Slovenije oseb s priznanim statusom mednarodne zaščite.
Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.
Spoštovani!
Nesporno je, da ilegalni migranti množično zlorabljajo azilni sistem države. To izhaja iz same statistike, tudi za mesec oktober. Ta namreč pokaže, da se v velikem številu (2555) prošenj za azil v letošnjem letu končajo z ustavitvijo postopkov (2027). Azil v največjem številu zahtevajo Pakistanci, Alžirci in Afganistanci, ki pridejo na črno v državo, predvsem iz Hrvaške. Prošnja jim zagotovi, da jih policisti ne vrnejo takoj na Hrvaško. Pozneje ti prosilci za azil, ki ga po večini ne bi dobili, izginejo. Pravico do azila je letos dobilo vsega 99 tujcev. Vlada RS je v Državnem zboru RS, ko je o tem na našo zahtevo razpravljal Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, zatrdila, da policija to dogajanje, zlorabe azila, nadzoruje in obvladuje.
Do konca septembra letos je bilo 2.354 prošenj za azil, do konca oktobra 2.555. Gre za podatek iz medija. Iz navedenega izhaja, da so do konca oktobra policisti evidentirali že več kot 7.000 migrantov, ki so k nam na črno prišli iz Hrvaške. Koliko je primerov, ko jih policija ne zazna, ni jasno.
Iz statističnih podatkov izhaja, da je bilo v prvih devetih mesecih letos povprečno vloženih okrog 300 prošenj za mednarodno zaščito na mesec (avgusta celo 381). Večina prošenj povzroča le stroške državi s prevajalci in uradniki.
Prav tako ni jasno, koliko je oseb, ki pridejo v Slovenijo prek zaposlitvenih agencij, tukaj pridobijo status, delajo kakšen dan, dva, potem pa zginejo. Gre za zlorabo postopkov za pridobitev statusa azilanta, tujca za določen čas, nedoločen čas, ki ga pri nas glede na milejše pogoje, ki jih morajo izpolnjevati, pridobijo oziroma vsaj vložijo prošnjo, in potem zginejo iz Slovenije. Organi tujih držav, jih po veljavnih EU predpisih, v kolikor imajo vloženo prošnjo pri nas, vrnejo v Slovenijo.
Nekdanja notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar je v zvezi z zlorabami azilnih postopkov in postopkov za pridobitev statusa tujca, navedla naslednje: »Velika večina tujcev, ki izrazijo namero zaprositi za mednarodno zaščito, in tudi prosilcev za mednarodno zaščito, zapusti nastanitvene kapacitete pred začetkom njihove obravnave. Število ustavitev postopka zaradi samovoljne zapustitve azilnega doma tako letos že presega 1500. Dejstvo je torej, da v teh primerih Slovenija tujcem pač predstavlja le vmesno točko za dosego končnega cilja, oziroma nekaterih držav na severu Evrope.«
Po nastopu mandata novega ministra za notranje zadeve je število oseb, ki so »izginili«, preraslo 2.000. Ne glede na takšno povečanje števila prosilcev pa ostaja število tistih, ki jim je bila priznana pravice do azila, podobno. Zadnja leta se celo zmanjšuje Takšno dogajanje izhaja iz statistike na spletni strani Policije, in sicer o tem, kako so se končali postopki preverjanja upravičenosti do azila. V večini z ustavitvijo postopka. To država praviloma stori, ko prosilec nenadoma izgine.
V zvezi s tem na Vlado Republike Slovenije naslavljam naslednja vprašanja:
1. Koliko vlog za pridobitev mednarodne zaščite oziroma subsidiarne zaščite je bilo vloženih od 1. 1. 2015 do 20. 11. 2018?
2. V koliko primerih vlog je bila izdana pozitivna odločba, v koliko primerih je bila ta zavrnjena in iz katerih razlogov ter koliko vlog je bilo zavrženih in iz katerih razlogov?
3. Kakšno je bilo državljanstvo oseb s priznano mednarodno zaščito, ki so od leta 1995 do 20. 11. 2018 pridobile državljanstvo Republike Slovenije?
4. Ali je v katerem od primerov, ko je katera od oseb, ki ji je bila priznana mednarodna zaščita, zaprosila za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije, bila izdana negativna odločba in v koliko primerih? V koliko primerih je bilo vlogi za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije ugodeno?
