Danes, 2. februarja 2022, je bilo na 29. redni seji Državnega zbora predstavljeno poročilo o opravljeni parlamentarni preiskavi Preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v zadevi Franc Kangler in drugi. Poročilo preiskovalne komisije je predstavil njen predsednik mag. Dejan Kaloh.
Poslanec mag. Dejan Kaloh je uvodoma povedal, da je Preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab v zadevi Franc Kangler in drugi (v nadaljevanju: preiskovalna komisija) natančno preiskala dejstva in okoliščine, ki kažejo na morebitne procesne kršitve tako v predkazenskih, kot v kazenskih postopkih zoper Franca Kanglerja in druge. »Prav tako je preiskovalna komisija ugotavljala obstoj okoliščin, ki kažejo na morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij, ki naj bi sodelovali pri pripravi in izvedbi političnega in kazenskega pregona Franca Kanglerja in drugih,« je še povedal Kaloh in kot cilj parlamentarne preiskave izpostavil ugotovitev ustreznosti mehanizmov nadzora nad upravljanjem in vodenjem evidenc policije ter ustreznosti veljavne zakonodaje, ki ureja upravljanje z osebnimi podatki v evidencah policije.
Dejan Kaloh je tudi povedal, da je bila preiskovalna komisija večkrat deležna intervencije s strani Ustavnega sodišča in da se je komisija soočala z očitki, da je komisija presegla svoje ustavne in zakonske okvirje. »Temu seveda ni bilo tako, saj se Preiskovalna komisija v zadevi Franc Kangler in drugi ni ukvarjala s presojo pravilnosti konkretnih sodnih odločitev in ugotavljanjem odgovornosti sodnikov za odločitve v konkretnih sodnih postopkih, kakor tudi ne s konkretnimi tožilskimi odločitvami in njihovo odgovornostjo za sprejetje svojih odločitev. V zvezi z navedenimi odločbami Ustavnega sodišča Republike Slovenije smo v poročilu preiskovalne komisije opozorili, da se je predmetna parlamentarna preiskava že od samega začetka izvajala v mejah ustavnih pristojnosti Državnega zbora in pristojnosti same Preiskovalne komisije. Ne glede na to, da so vse odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, ki neposredno ali posredno regulirajo obseg izvajanja pooblastil Preiskovalne komisije, bile dosledno upoštevane, je vendarle ostal trpek priokus, da se niti sodstvo niti tožilstvo nista sposobna soočiti s problemi oz. domnevnimi zlorabami znotraj svojih lastnih sistemov,« je bil jasen mag. Kaloh.
.@DKaloh: Preiskovalna komisija #kanglerindrugi je delovala v mejah ustavne pristojnosti DZ. Vse odločbe US so bile dosledno upoštevane, kljub temu je ostal trpek priokus, da se sodstvo in tožilstvo nista sposobna soočiti z domnevnimi zlorabami znotraj lastnih sistemov. pic.twitter.com/Dzb11gWhjj
— SDS (@strankaSDS) February 2, 2022
V nadaljevanju je Dejan Kaloh tudi izpostavil, da ga žalosti, da se delu te pomembne preiskovalne komisije niso pridružile stranke iz t.i. opozicije KUL, ki so jih sicer vedno polna usta o pravni državi.
»Vrhovno sodišče RS kot najvišja instanca rednega sodstva je presodilo, da mariborska sodišča Francu Kanglerju niso zagotovila nepristranskega in poštenega sojenja in je zadeve dodelilo drugim sodiščem,« je opisal vso bizarnost primera Kangler poslanec Kaloh in dodal, da je preiskovalna komisija ugotovila, da je bil sodni pogrom nad Kanglerjem zelo verjetno politično motiviran:« Na podlagi izpovedb prič in listin pridobljenih tekom dela preiskovalne komisije, je komisija nesporno ugotovila, da je bil kazenski pregon v kar 24 kazenskih zadevah zoper Franca Kanglerja zelo verjetno politično motiviran in posledica tega, da je Maribor leta 2006 dobil desnega župana. Množina kazenskih ovadb s strani policistov iz PU Maribor in njihovo kasnejše nekritično procesiranje na mariborskem tožilstvu ter vse možne sodne akrobacije, kako Kanglerju ne zagotoviti nepristranskega in poštenega sojenja, vse to v ozadju daje slutiti neko veliko politično motiviranost v kazensko-sodnih zadevah, v katerega so spravili desnega politika Kanglerja.«
.@DKaloh: Preiskovalna komisija #kanglerindrugi je na podlagi prič in listin ugotovila, da je bil kazenski pregon v kar 24 kazenskih zadevah zoper @KanglerFranc zelo verjetno politično motiviran. pic.twitter.com/2SKguAkJzM
— SDS (@strankaSDS) February 2, 2022
Preiskovalna komisija je med drugim tudi ugotovila, da naj bi policija kar sama pisala kazenske ovadbe zoper Kanglerja, ker je izredno zaskrbljujoče. Prav tako naj bi bili podatki, ki so bili temelj nadaljnjih postopkov, pridobljeni iz anonimnih in nepreverljivih virov in so celo predstavljali ugibanja o prihodnjih dogodkih. »V poročilu tako izpostavljamo, da se mora pod nujno vzpostaviti ničelna toleranca do tovrstnega ravnanja policije oz. potreba po zaostrovanju kazenske in disciplinske odgovornosti policistov, da v prihodnje do podobnih primerov ne bi več prihajalo,« je od tem doda Dejan Kaloh.
Mag. Dejan Kaloh je tudi povedal, da je preiskovalna komisija ugotovila, da je preiskovalni sodnik J. Ž. na predlog Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru šestkrat odločal o odreditvi oziroma o podaljšanju prikritih preiskovalnih ukrepov zoper Franca Kanglerja, pri čemer o odreditvi oziroma o podaljšanju teh ukrepov ni odločal noben drug preiskovalni sodnik. »Preiskovalna komisija je tako zaznala, da obstaja možnost, da policija v določenih primerih za izdajo odredbe počaka do tedaj, ko je dežuren tisti preiskovalni sodnik, ki je policiji pri izdaji odredbe do neke mere bolj naklonjen. Prav tako so se izkazale nepravilnosti oziroma celo praksa policije, da je prisluhe prepisovala brez ustrezne odredbe preiskovalnega sodnika,« v predstavitvi poročila še pove Kaloh.
V zaključku predstavitve poročila je mag. Dejan Kaloh izpsotavil, da je v primeru Kangler očitno, da načelo naravnega sodnika v praksi ne deluje in da se z načelom naravnega sodnika v praksi manipulira, saj je statistično nemogoče, da bi v toliko primerih, v odločanje zadevo dobil vedno isti preiskovalni sodnik. »Zadeva kliče po potrebnih zakonodajni spremembah in sicer v smeri načela t.i. naključnega sodnika in ne več načela naravnega sodnika, ki pomeni pripad zadev po dnevnem zaporedju vložitve začetnega procesnega akta, upoštevaje abecedni red začetnic priimkov sodnikov. S slednjim se očitno na vložišču sodišč manipulira, ali pa predlagatelji (tožilstvo in/ali policija) časovno taktizira z vložitvami procesnih predlogov, da zadevo vedno dobi »pravi« sodnik. Statistični izračun kaže, da je vsakršna drugačna razlaga nemogoča,« je nato podal rešitev mag. Dejan Kaloh.
