Mag. Damjana Petavar Dobovšek: "Spremembe Zakona o gospodarskih družbah odpravljajo nejasnosti in administrativna bremena, predvsem za samostojne podjetnike, mikro, mala in srednja podjetja."

Zakon skrajšuje rok za izbris podjetnika, omogoča prenos s.p.-ja na družinske člane, zvišuje se meja letnih prihodkov do katerih lahko s.p. vodi enostavno knjigovodstvo. Poslanke in poslanci so na 11. nujni seji Odbora za gospodarstvo obravnavali predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah. Poslanka mag. Damjana Petavar Dobovšek je predstavila stališče glede Zakona o gospodarskih družbah.
 

 
MAG. DAMJANA PETAVAR DOBOVŠEK: “Cilj predloga zakona o spremembah Zakona o gospodarskih družbah je, odpraviti nejasnosti in administrativna bremena, predvsem za samostojne podjetnike, mikro, mala, srednja podjetja, kar gre v smeri tudi naše koalicijske pogodbene zaveze. Uvaja pa ta novela tudi novosti. Kot smo že slišali, skrajšuje se rok za izbris podjetnika, omogoča se prenos s.p.-ja na njegove družinske člane, to gre vse v dobro mikro, malim in srednjim podjetjem. Zviša se meja letnih prihodkov do katerih lahko s.p. vodi enostavno knjigovodstvo, kar pomeni, da se mu tudi znižuje breme računovodstva, torej mu ni potrebno prehajati na dvostavno knjigovodstvo dokler ne preide meje 50.000 evro letnih prihodkov. Črta se tudi pogoj o prihodkih iz dejavnosti in zaposlenih delavcev. V zvezi z novostmi tudi Zakona o dohodnini glede upoštevanja normiranih stroškov. In črta se poglavje o tihi družbi, ki sledi predlog Zakona o ustanovitvi slovenskega državnega holdinga. Ta tiha družba kot obligacijsko pravno razmerje med tihim družbenikom in nosilcem tihe družbe je sicer v obstoječem zakonu na podlagi 158. člena nastane tiha družba, kot smo tudi že slišali, s pogodbo na podlagi katere tihi družbenik s premoženjskim vložkom pridobi pravico pri njegovem dobičku. Kot sama beseda tihi družbenik pove, da priimek in ime tihega družbenika ne sme biti v firmi nosilca tihe družbe, sicer je odgovoren upnikom za vse obveznosti solidarno, z vsem svojim premoženjem in tako mu tudi ni v interesu. Kar pa želim povedati je, da se v praksi ta institut vse preveč zlorablja, torej govorim predvsem v postopkih davčnih inšpekcijskih nadzorov, ko je šlo namesto izkaza dobička predvsem v smeri utaje davkov od dobička. V postopkih davčnih inšpekcijskih nadzorov se je prav v tihih družbah pojavljajo izrazito prikrivanje tako imenovanega prikrivanja izplačila dobička. Govorim o prikritih izplačilih v korist tihega družbenika in v škodo družbe, kot nosilca tihe družbe, pri čemer je prišlo tudi do zelo velikega izčrpavanja te družbe. Ne govorimo več o bilančnem dobičku pri tihih družbah, ki pomeni presežek prihodkov nad odhodki, ampak govorimo o posebnih ugodnejših koristi, ki jih je tihi družbenik v tej družbi imel in o pogojih in koristi, ki jih družba v primerljivih pogojih bi jih lahko namenila tretji osebi. Torej, govorimo o nadomestilih, kot na primer zagotovitev vseh oblik sredstev in opravljanja storitev brez plačila, ali po ceni, ki je nižja od primerljive tržne cene, o odpustu in odpisu dolga, o plačilih za nakup vseh oblik sredstev in storitev po ceni, ki je višja od primerljive tržne cene, od plačil za sredstva in storitve, če niso bila prevzeta, ali storitve niso bile opravljene, govorim o fiktivnih računih, in plačane obresti na posojila, ki so bila dana po nižji ali prejeta po višji obrestni meri, kot priznana obrestna mera. Menim, da so danes razmere na področju sive ekonomije kritične. Tihe družbe so, kot smo slišali, sicer prenesene iz Nemčije, iz nemškega pravnega reda in so se zelo prijele tudi v skandinavskih državah, kjer pa je nivo prostovoljnega plačevanja davkov izredno visoko. Pri nas v razmerah, sploh pa v teh kriznih razmerah, je nivo izogibanja plačevanja davčnih obveznosti tako visok, da menim, da je brisanje tega člena o tihih družbah na mestu. Zato to podpiram.”