Mag. Damjana Petavar Dobovšek: "Podpirati dvig DDV z argumentom, da je socialno pravičen, je zavajanje družin z nižjimi dohodki."

Na izredni seji Državnega zbora, na kateri so poslanke in poslanci obravnavali predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2012 in predlog zakona za uravnoteženje javnih financ, je poslanka SDS mag. Damjana Petavar Dobovšek se posvetila predstavitvi razlogov za dvig DDV-ja, le v obliki skrajnega ukrepa. Mag. Damjana Petavar Dobovšak: “Hvala za besedo, gospa podpredsednica Državnega zbora. Spoštovani ministri. Spoštovana sekretarka. Spoštovani poslanci in poslanke.Slišali smo, da je bilo zadnja štiri leta za Slovenijo praktično izgubljenih. Še bolj bo izgubljenih, ko bo Hrvaška vstopila v EU in kasneje še Srbija. Oddaljevali smo se od ciljev. Po podatkih Umarja smo bili v letu 2008 najbližje povprečju EU v razvojnem smislu in sicer 9 % od povprečja. Kasneje se je Slovenija z veliko hitrostjo odmikala od tega povprečja in v letu 2010 bila 15 % od tega povprečja, kar nas je primerjalno gledano popeljalo nazaj v leto 2003. Številke smo slišali in jasno kažejo na to, da je stanje alarmantno in da so ukrepi nujni, zato se je vlada pri ukrepih za izhod iz krize v prvi fazi osredotočila na štiri področja: konsolidacija javnih financ, dokapitalizacija bank iz zasebnega kapitala, ne iz davkoplačevalskega denarja, zato da bodo banke kapitalsko ustreznejše in da bodo lahko servisirale gospodarstvo. Kot tretji ukrep dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in nenazadnje tudi prilagoditev sistemov, zaradi problema staranja prebivalstva kot so pokojninski sistem, zdravstveni sistem in sistem trajne starostne oskrbe. Proračun, ki ga je sprejela prejšnja vlada v drugačnih okoliščinah na predpostavki 2,5 % gospodarske rasti je glede na današnje stanje danes posledica prekomerni proračunski primanjkljaj, zato je potrebno proračun popraviti in zato je nujno sprejeti rebalans proračuna 2012, Zakon o uravnoteženju javnih financ in pa zlato fiskalno pravilo v Ustavo RS. To je šele prvi korak in je osnova, da preidemo v drugo do četrto fazo, o kateri sem govorila.Kar zadeva rebalans proračuna je potrebno poudariti, da ne govorimo samo o ukrepih na odhodkovni strani, s katerimi se bomo solidarno v prvem letu, v bistvu samo poravnavali obveznosti iz naslova obresti v višini cirka 750 milijonov evrov, ki jih mora Slovenija plačati, zaradi prekomernega zadolževanja in zaradi tega ne bo v prvem koraku denarja za investicije in to je razlog. Ukrepi so tudi na prihodkovni strani v dokumentih, ki so pred nami, vendar bodo učinki teh ukrepov šele v letu 2012 prav, zaradi tega, ker se proračun sprejema sredi leta, ukrepi na prihodkovni strani predvsem na področju obdavčevanja pa so vsi na osnovi letnih obračunov in bodo imeli učinke v letu 2013 in naprej. Davčni ukrepi, ki so že bili sprejeti, govorim o znižanju stopnje davka od dohodkov pravnih oseb iz 20 postopno na 15%, dvig neomejene olajšave za vlaganja v opremo in neopredmetena osnovna sredstva, dvig olajšave iz 40 na 100% za vlaganje v raziskave in razvoj.To so ukrepi, ki dvigajo konkurenčnost gospodarstvu in dvigujejo gospodarsko rast ob istočasnem ukrepu, torej ob istočasni dokapitalizaciji banki, še enkrat ponavljam, iz zasebnega kapitala in ne iz davkoplačevalskega denarja.Cilj vlad je, da se bremena ukrepov, predvsem mislim na davčnem področju, solidarno porazdelijo breme bolj premožnih in da ukrepi v čim manjšem obsegu prizadenejo srednji sloj in da se ne dotaknejo socialno najšibkejših.Vsi ti ukrepi ne odpravljajo primanjkljaja ampak ga znižujejo do tiste dovoljene meje, do katere se še lahko zadolžujemo.Ostali davčni ukrepi, ki se nanašajo na tako imenovano obdavčitev luksuza, so predvideni v dokumentih, ki so pred nami, to so dodatni davek na motorna vozila višjega ranga, dodatni davek na plovila, povišanje davka na dobiček iz kapitala iz 20% na 25%, dodatni davek na nepremičnine, ki presega skupno vrednost 1 milijon evrov, razen za poslovno industrijsko rabo in za javni namen, davek na kapitalski dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč, ki se postopoma znižuje iz 25% na 5%, odvisno od časovne dimenzije, od časa nakupa in prodaje zemljišča za katerega se vmes spremeni namembnost v stavbno zemljišče za gradnjo stavb in sprememba dohodninske lestvice s katero se poviša neto letna davčna osnova, ki predstavlja mejo med drugim in tretjim davčnim razredom iz veljavnih 15.681 evrov na 18.534 evrov. In pa dodatni četrti dohodninski razred s stopnjo 50% za neto letno davčno osnovo nad 69.313 evrov.Kot naslednji ukrep zelo pomemben je tudi odprava davčne tajnosti zaradi neplačevanja davkov in neplačevanja prispevkov.Kot skrajen ukrep pa še dvig davka na dodano vrednost o katerem je že govoril kolega mag. Šircelj, vendar bi tu še komentirala, opozicija predlaga kot hiter in učinkovit ukrep dvig DDV zdaj in takoj.Nedavno smo slišali argumente ene od opozicijskih poslank na temo varčevanja, da bi bilo pametneje in do revnejših prijazneje, da bi vlada zvišala zgornjo stopnjo DDV, namesto varčevanja na odhodkovni strani, ki ga predlaga vlada, ker da revnejši ne kupujejo luksuza, ki je obdavčen z 20% davčno stopnjo. Torej stvari, ki si jih revni ne morejo privoščiti, bogati pa si jo lahko privoščijo.Poudarjam, da podpirati ukrep z argumentom, da je socialno pravičen je zavajanje družin z nižjimi dohodki, zato smo v koaliciji do dviga DDV previdni in bi ga uvedli samo kot skrajni ukrep, če pri primanjkljaju ne dosežemo ciljev pod 3% BDP.DDV že danes bolj obremenjuje revnejše. Zakaj? Poglejmo kdo sploh lahko danes varčuje. Bogatejši lahko varčujejo in od privarčevanega ne plačujejo davek na dodano vrednost. Revnejši živijo iz meseca v mesec in ravno tako potrebujejo za življenje določene dobrine in koristi od določene storitve, na primer hrano, pijačo, obleko, obutev, zdravilo, elektriko, ogrevanje, nakup stanovanjske opreme.Tudi revnejši potrebujejo obleko, obutev in plačujejo storitve kot so voda, elektrika, plin, ogrevanje ter opremo za stanovanje.
Po statističnih podatkih porabe blaga in storitev v gospodinjstvih je razvidno, da najrevnejša gospodinjstva od celotne potrošnje v državi v obliki DDV plačajo 17%, najbogatejša pa 18,3%.Iz tega podatka bi res lahko sklepali, da je DDV pametno zvišati, saj bogatejša gospodinjstva državi res plačajo več davka na dodano vrednost, vendar pa so učinki kompleksnejši in kažejo drugačno sliko, sploh pa demantirajo argumente zagovornikov dviga davka na dodano vrednost.Podatek, da DDV v potrošnji vseh gospodinjstev dosega 17% pove, da 8,5%, torej znižana stopnja davka nima nobenega bistvenega vpliva s socialnega vidika. Tudi revnejši imajo stanovanja in s tem stroške ogrevanja, elektrike, se vozijo z avtomobili, kupujejo alkohol in cigarete, potrebujejo obleko in obutev, imajo mobilne telefone in računalnike. DDV, sicer, kot potrošni davek nima enakega vpliva kot dohodnina, da bi spodbudil izogibanje plačevanja davkov, utaje in neprijavljanja dohodka, ampak spodbuja varčevanje ki je koristno, kot vir kapitala. Omenila pa sem že, da revnejši ne morejo varčevati.Negativen učinek davka na dodano vrednost na revnejše postane takrat, ko primerjamo razpoložljive dohodke gospodinjstev. Nominalno bi sicer res več potrošili bogatejši, vendar moramo gledati iz razpoložljivih dohodkov, in bi revnejši ob dvigu DDV plačevali 26,8% razpoložljivih dohodkov, bogatejši pa le 17,1% razpoložljivih dohodkov. DDV je regresivni davek, in tega dejstva zvišanje stopnje DDV ne bi spremenilo. In zato smo v tej fazi v koaliciji do njega previdni. V predhodnih razpravah smo slišali oceno o dejanskem stanju, slišali smo razloge za stanje, ki so nas pripeljali v takšno krizo, slišali smo predlog ukrepov za izhod iz krize, slišali smo pripombe. Slišali smo tudi predloge, ki jih predlaga vlada in koalicija, in tudi argumente za to. Zato je konsolidacija javnih financ v tem trenutku nujna za vse države Evropske unije in tudi za Slovenijo. Pred nami so dinamični in prelomni časi in bodo tudi zgodovinski, v kolikor bo zmagal razum. Ključ rešitve je v ljudeh, v sodelovanju, v skupni percepciji za dosego cilja, zato vas prosim – bodimo politiki, bodimo državniki, v pravem pomenu besede, in se borimo za skupni cilj za rešitev Slovenije iz krize. Ne gre za to kdo bo zmagal, ali opozicija ali pozicija ali socialni partnerji, gre za to, da bo zmagal zdrav razum. Za to potrebujemo še pred konsolidacijo javnih financ konsolidacijo našega zavedanja in takrat bo Slovenija suverena, kot smo slišali, suverena bo tudi takrat ko ne bo več zadolžena oziroma suverena bo Slovenija takrat, ko bo sposobna odplačevati svoj dolg. Zato prosim podprimo prvi korak, torej predlog rebalansa in zakon o uravnoteženju javnih financ in tudi vpis zlatega pravila v ustavo.Hvala lepa.”