Mag. Branko Grims: Varnost je temeljna vrednota, ki jo moramo ohraniti
sreda, 23. 9. 2015Migrantska kriza predstavlja izjemen varnostni izziv, tako za celotno Evropo kot tudi za Slovenijo, še posebej zaradi njene lege. Poslanke in poslanci na današnji izredni seji Državnega zbora obravnavajo poročilo o ugotovljenih varnostnih vidikih aktualne begunske krize in ilegalnih migracij. V razpravi o predlogu sklepa, ki ga je zboru predložila Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, je kot predlagatelj sodeloval poslanec SDS mag. Branko Grims. V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran.MAG. BRANKO GRIMS: Hvala za besedo. Sedaj na javnem delu govorimo o sklepu, ki je sestavljen iz dveh delov, seznanitvenem in iz tega, da se poročilo podpira. Zato je seveda bistveno, da poudarimo, kaj je tisto, kar je temeljno sporočilo tega, kar je zajeto v našem poročilu. Vrednota varnosti je temeljna vrednota in je pogoj za svobodo, za demokracijo in za razvoj. Kako krhka je v resnici pač vrednota varnosti, se v Sloveniji po mojem zelo malo zavedamo. Slovenija je izjemno varna dežela, je izjemno varna država in ljudje smo pač to sprejeli kot nekaj samoumevnega v zadnjih 25-ih letih, vse od vojne naprej je Slovenija mirna, varna, človeku prijazna država. Toda vrednota varnosti in vrednota zdravja imata nekaj skupnega. Kako krhki sta, se zavemo takrat, ko ju izgubimo. In zaradi tega je to problem, ki se ga moramo zavedati pri prav vsaki zadevi. Sedaj je pred nami izkušnja, ki je do zdaj, od osamosvojitvene vojne naprej nismo več imeli. To je varnostni izziv, izjemen varnostni izziv, ki ga predstavlja migrantska kriza za celotno Evropo in za Slovenijo, zaradi njene lege še posebej.
Da bi odgovorili na ta izziv, se je seveda treba ustrezno pripraviti. Prvi val, ki je šel mimo, je bil šele začetek, še niti uvertura ne. Ta val smo na srečo zelo dobro obvladali. Naj ta trenutek izkoristim osebno in kot predsednik Komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb in v imenu celotne komisije, izrečem vse priznanje, v prvi vrsti policiji, pa seveda tudi vsem drugim službam, vojski, civilni zaščiti, prostovoljcem, vsem varnostnim službam, skratka vsem, ki so v tem času s skrajnimi napori obvladali to situacijo. Vse priznanje si zaslužijo ti ljudje, kajti delali so ure in ure in stvari so tekle kot je treba. Toda treba se je zavedati, da je bilo pač to posebno na nek način ena posebna okoliščina, kajti v bistvu je Slovenijo zdaj v veliki meri razbremenil Orban, ki ni zaprl meje, kajti če bi vse, kar je prišlo na ozemlje Srbije in potem naprej na Hrvaško, šlo čez Slovenijo, bi se srečali z izjemno težko obvladljivo situacijo in potem bi se verjetno pogovarjali precej drugače. In ravno za to gre, po vseh podatkih, je seveda zdaj situacija taka, da je pričakovati, da bo naslednji val še mnogo večji. Po nekaterih podatkih se v tem trenutku, tudi javno so bili objavljeni, lahko o njih javno govorimo pripravlja na odhod proti Evropi približno pol milijona migrantov.
Seveda, bolj ko bo število veliko, bolj je pričakovati, da se bodo posamezne države zapirale. In takrat bo Slovenija v toliko težji situaciji. Treba se je dobro pripraviti. Jaz upam, iskreno upam, da se bo Evropa poenotila, kajti Schengen je padel, to je treba zelo jasno povedati, Schengena danes v praksi ne izvaja nobena država zase, čisto tako kot izhaja iz mednarodnih sporazumov. In to je izjemen varnostni problem. Varnostni problem, ki pripelje lahko do nekega še hujšega problema, ki se že kaže. Kajti, če ne bo Evropa dosledno spoštovala svojih predpisov navzven in jih dosledno izvajala, se bodo krepile težnje postavljanja zidov navznoter. In to se že zgodi. Kajti meja med Madžarsko in Hrvaško je meja znotraj Evropske unije, pa tam stoji ograja. In to ne sme postati praksa povsod. Zato upam, da bo Evropa danes, ko je sestanek v Bruslju, našla neko skupno pot in skupno poanto in dala jasno sporočilo, ki ne bo spodbuda, zato da se ta proces še pospeši in nadaljuje. Kajti, do sedaj so bila ta sporočila žal zelo mešana. Če te enotnosti ne bo, bo situacija taka, da bomo čedalje bolj odvisni sami od sebe, ob tem, ko bodo količine tistih, ki bodo prihajali čedalje večja. In na to se je treba zelo zelo resno pripraviti. Kaj pa pomeni to v praksi? S sprejetjem sklepa, ki je predlagan, potrjujemo torej svojo odločenost, da se spremenijo politike na varnostnem področju in da se zagotovi bistveno več denarja za področje varnosti v celoti, v prvi vrsti policiji, tudi rezervni sestavi, vojski, tudi rezervni sestavi, civilni zaščiti in seveda vsem tistim službam, katerih cilj je zagotavljanje varnosti na katerem koli področju. Samo na ta način se lahko ustrezno pripravimo. In seveda, da storimo vse, da ohranimo enotnost in sodelovanje v Evropi v tisti meri, kolikor je v naši moči. Kajti, je zagotovo, vsaj upam, da govorim v imenu vseh, zagotovo pa govorim v imenu članov komisije. Naš cilj ne more biti Evropa, kjer bodo stali med posameznimi državami zidovi, ampak odprta Evropa svobodnih ljudi in svobodnega podjetništva in blaginje. Danes, če se bodo stvari tako nadaljevale bo to postal tudi ekonomski problem. In s tem ko se bo večal ekonomski problem bo tudi varnostni problem. Vse to so stvari s katerimi se soočamo in zaradi tega sem trdno prepričan, da je bila seja v zaprtem delu izredno kvalitetna in upam, da bo taka tudi v tem delu, ko pač govorimo tudi javnosti.
In za konec naj končam s tistim, s čimer sem tudi začel. S sprejetjem sklepa, ki je predlagan, bomo izrekli tudi priznanje vsem tistim službam, ki so sedajle s skrajnimi zmogljivostmi uspešno in v celoti opravljale svoje naloge, ljudem, konkretnim ljudem, ki so delali v težkih razmerah, v različnih vlogah, od policije pa potem preko civilne zaščite, vojske, različnih služb, tudi zdravstvenih ne smemo pozabiti in seveda konec koncev tudi prostovoljcev. Ker pa bo ta proces dolg, po nekaterih podatkih naj bi bil štiri leta, po nekaterih lahko celo dlje, ne poganja več danes prihoda migrantov samo vojna, kot morda kdo zmotno misli, poganja ga denar. To je sedaj jasno in javno treba povedati. Zelo velike količine denarja, kar seveda pomeni, da celo lahko se vojne končajo, pa že to bo izjemno težko, pa bo še vedno ta val tu. Kar pomeni, da je ta odločitev za spremembo teh politik dolgotrajna, da se torej prenehamo obnašati naivno, da prenehamo računati in se zanašati na druge, ampak da se zavedamo, da se moramo predvsem opreti sami nase. Skupaj z ostalimi, kolikor je mogoče, ampak v celoti moramo pa sami, kolikor se le da pripravljeni. Varnost, kot rečeno, je temeljna vrednota. Varnost je pogoj blaginje, je pogoj svobode, je pogoj razvoja. Za to gre.
Foto: DZ
Da bi odgovorili na ta izziv, se je seveda treba ustrezno pripraviti. Prvi val, ki je šel mimo, je bil šele začetek, še niti uvertura ne. Ta val smo na srečo zelo dobro obvladali. Naj ta trenutek izkoristim osebno in kot predsednik Komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb in v imenu celotne komisije, izrečem vse priznanje, v prvi vrsti policiji, pa seveda tudi vsem drugim službam, vojski, civilni zaščiti, prostovoljcem, vsem varnostnim službam, skratka vsem, ki so v tem času s skrajnimi napori obvladali to situacijo. Vse priznanje si zaslužijo ti ljudje, kajti delali so ure in ure in stvari so tekle kot je treba. Toda treba se je zavedati, da je bilo pač to posebno na nek način ena posebna okoliščina, kajti v bistvu je Slovenijo zdaj v veliki meri razbremenil Orban, ki ni zaprl meje, kajti če bi vse, kar je prišlo na ozemlje Srbije in potem naprej na Hrvaško, šlo čez Slovenijo, bi se srečali z izjemno težko obvladljivo situacijo in potem bi se verjetno pogovarjali precej drugače. In ravno za to gre, po vseh podatkih, je seveda zdaj situacija taka, da je pričakovati, da bo naslednji val še mnogo večji. Po nekaterih podatkih se v tem trenutku, tudi javno so bili objavljeni, lahko o njih javno govorimo pripravlja na odhod proti Evropi približno pol milijona migrantov.
Seveda, bolj ko bo število veliko, bolj je pričakovati, da se bodo posamezne države zapirale. In takrat bo Slovenija v toliko težji situaciji. Treba se je dobro pripraviti. Jaz upam, iskreno upam, da se bo Evropa poenotila, kajti Schengen je padel, to je treba zelo jasno povedati, Schengena danes v praksi ne izvaja nobena država zase, čisto tako kot izhaja iz mednarodnih sporazumov. In to je izjemen varnostni problem. Varnostni problem, ki pripelje lahko do nekega še hujšega problema, ki se že kaže. Kajti, če ne bo Evropa dosledno spoštovala svojih predpisov navzven in jih dosledno izvajala, se bodo krepile težnje postavljanja zidov navznoter. In to se že zgodi. Kajti meja med Madžarsko in Hrvaško je meja znotraj Evropske unije, pa tam stoji ograja. In to ne sme postati praksa povsod. Zato upam, da bo Evropa danes, ko je sestanek v Bruslju, našla neko skupno pot in skupno poanto in dala jasno sporočilo, ki ne bo spodbuda, zato da se ta proces še pospeši in nadaljuje. Kajti, do sedaj so bila ta sporočila žal zelo mešana. Če te enotnosti ne bo, bo situacija taka, da bomo čedalje bolj odvisni sami od sebe, ob tem, ko bodo količine tistih, ki bodo prihajali čedalje večja. In na to se je treba zelo zelo resno pripraviti. Kaj pa pomeni to v praksi? S sprejetjem sklepa, ki je predlagan, potrjujemo torej svojo odločenost, da se spremenijo politike na varnostnem področju in da se zagotovi bistveno več denarja za področje varnosti v celoti, v prvi vrsti policiji, tudi rezervni sestavi, vojski, tudi rezervni sestavi, civilni zaščiti in seveda vsem tistim službam, katerih cilj je zagotavljanje varnosti na katerem koli področju. Samo na ta način se lahko ustrezno pripravimo. In seveda, da storimo vse, da ohranimo enotnost in sodelovanje v Evropi v tisti meri, kolikor je v naši moči. Kajti, je zagotovo, vsaj upam, da govorim v imenu vseh, zagotovo pa govorim v imenu članov komisije. Naš cilj ne more biti Evropa, kjer bodo stali med posameznimi državami zidovi, ampak odprta Evropa svobodnih ljudi in svobodnega podjetništva in blaginje. Danes, če se bodo stvari tako nadaljevale bo to postal tudi ekonomski problem. In s tem ko se bo večal ekonomski problem bo tudi varnostni problem. Vse to so stvari s katerimi se soočamo in zaradi tega sem trdno prepričan, da je bila seja v zaprtem delu izredno kvalitetna in upam, da bo taka tudi v tem delu, ko pač govorimo tudi javnosti.
In za konec naj končam s tistim, s čimer sem tudi začel. S sprejetjem sklepa, ki je predlagan, bomo izrekli tudi priznanje vsem tistim službam, ki so sedajle s skrajnimi zmogljivostmi uspešno in v celoti opravljale svoje naloge, ljudem, konkretnim ljudem, ki so delali v težkih razmerah, v različnih vlogah, od policije pa potem preko civilne zaščite, vojske, različnih služb, tudi zdravstvenih ne smemo pozabiti in seveda konec koncev tudi prostovoljcev. Ker pa bo ta proces dolg, po nekaterih podatkih naj bi bil štiri leta, po nekaterih lahko celo dlje, ne poganja več danes prihoda migrantov samo vojna, kot morda kdo zmotno misli, poganja ga denar. To je sedaj jasno in javno treba povedati. Zelo velike količine denarja, kar seveda pomeni, da celo lahko se vojne končajo, pa že to bo izjemno težko, pa bo še vedno ta val tu. Kar pomeni, da je ta odločitev za spremembo teh politik dolgotrajna, da se torej prenehamo obnašati naivno, da prenehamo računati in se zanašati na druge, ampak da se zavedamo, da se moramo predvsem opreti sami nase. Skupaj z ostalimi, kolikor je mogoče, ampak v celoti moramo pa sami, kolikor se le da pripravljeni. Varnost, kot rečeno, je temeljna vrednota. Varnost je pogoj blaginje, je pogoj svobode, je pogoj razvoja. Za to gre.
Foto: DZ