Mag. Branko Grims: »V Sloveniji beležimo velik demokratičen deficit in zlorabo institucij pravne države za obračun z opozicijo.«
petek, 21. 11. 2014Poslanca SDS mag. Branko Grims in Andrej Čuš na srečanju z delegacijo mednarodnega tiskovnega inštituta IPI z Dunaja. Poslanca SDS Andrej Čuš in mag. Branko Grims sta se danes v prostorih Državnega zbora srečala z delegacijo mednarodnega tiskovnega inštituta (IPI) z Dunaja. Srečanje je potekalo v okviru sprejema delegacije IPI s predsednikom in člani Odbora za kulturo in Odbora za pravosodje.
Na srečanju so bila izpostavljena vprašanja lastništva medijev, kazenskega pregona novinarjev zaradi njihovega pisanja ter objave različnih informacij v interesu javnosti ter vprašanja glede delovanja javne RTV v Sloveniji.
Poslanec SDS mag. Branko Grims je ob pogovorih opozoril na to, da je lastništvo medijev v Sloveniji pretežno v rokah levega političnega pola, pri čemer niti ni tako pomembno, kdo je formalni lastnik medija, »kajti usmeritev medijev je večinoma leva.« Po njegovih besedah ima Slovenija iz vidika neuravnoteženosti medijskega prostora velik demokratičen deficit. Poslanec SDS je obenem opozoril tudi na zlorabo institucij pravne države za obračun z opozicijo, pri čemer je spregovoril predvsem o primeru predsednika SDS Janeza Janše ter dejstva, da mu je bil nezakonito odvzet poslanski mandat. Mag. Grims je opozoril tudi na po njegovem mnenju nekritično novinarsko poročanje v Sloveniji, s katerim se eksplicitno večkrat napada določeno politično opcijo. Ob tem je spomnil tudi na obrekovanja Delovega novinarja Dejana Karbe, ki naj bi imel informacije o tem, da naj bi takratnemu predsedniku vlade Janezu Janši umrl sin, ki naj bi bil poln uspaval. Karba je takrat preverjal, če “policija kaj dela na tem”. Ob tem primeru so se tudi predstavniki IPI inštituta strinjali, da je treba vzpostaviti koncept odgovornosti za tovrstno pisanje, in sicer ne le avtorja prispevka, temveč tudi uredništva medija, kjer tak novinar deluje.
Poslanec SDS Andrej Čuš pa je na srečanju povedal, da je bilo v Sloveniji narejenih že veliko analiz glede stanja v medijih in da imamo v zvezi z lastniško strukturo medijev enake težave kot vse postsocialistične države v tranziciji. Glede na to, da je IPI izpostavil primer kazenskega pregona novinarke Anuške Delić, je poslanec opozoril še na nekatere druge primere pregona novinarjev in publicistov, o katerih pa se ne piše in govori toliko. Med njimi je poslanec SDS izpostavil primer Janija Božiča, ki je fotografiral SMS-sporočilo, ki ga je na svojem mobilnem telefonu gledala nekdanja premierka Alenka Bratušek. Tožilstvo Božiča preganja zaradi domnevne storitve kaznivega dejanja kršitve tajnosti občil na škodo premierke, s tem ko je objavil fotografijo njenega SMS-sporočila. Prav tako je Čuš opozoril na obsodbo publicista Boštjana M. Turka, ker naj bi leta 2011 s svojim zapisom v reviji Reporter razžalil zgodovinarja Jožeta Pirjevca. Turk je obsojen na dva meseca pogojne zaporne kazni, pri čemer v dveh letih ne sme ponoviti kaznivega dejanja. Poslanec SDS je še dejal, da so se na zatožni klopi znašli tudi Roman Leljak ter novinar Igor Kršinar in fotograf revije Reporter Primož Lavre zaradi domnevne razžalitve Janeza Zemljariča.
Na srečanju so bila izpostavljena vprašanja lastništva medijev, kazenskega pregona novinarjev zaradi njihovega pisanja ter objave različnih informacij v interesu javnosti ter vprašanja glede delovanja javne RTV v Sloveniji.
Poslanec SDS mag. Branko Grims je ob pogovorih opozoril na to, da je lastništvo medijev v Sloveniji pretežno v rokah levega političnega pola, pri čemer niti ni tako pomembno, kdo je formalni lastnik medija, »kajti usmeritev medijev je večinoma leva.« Po njegovih besedah ima Slovenija iz vidika neuravnoteženosti medijskega prostora velik demokratičen deficit. Poslanec SDS je obenem opozoril tudi na zlorabo institucij pravne države za obračun z opozicijo, pri čemer je spregovoril predvsem o primeru predsednika SDS Janeza Janše ter dejstva, da mu je bil nezakonito odvzet poslanski mandat. Mag. Grims je opozoril tudi na po njegovem mnenju nekritično novinarsko poročanje v Sloveniji, s katerim se eksplicitno večkrat napada določeno politično opcijo. Ob tem je spomnil tudi na obrekovanja Delovega novinarja Dejana Karbe, ki naj bi imel informacije o tem, da naj bi takratnemu predsedniku vlade Janezu Janši umrl sin, ki naj bi bil poln uspaval. Karba je takrat preverjal, če “policija kaj dela na tem”. Ob tem primeru so se tudi predstavniki IPI inštituta strinjali, da je treba vzpostaviti koncept odgovornosti za tovrstno pisanje, in sicer ne le avtorja prispevka, temveč tudi uredništva medija, kjer tak novinar deluje.
Poslanec SDS Andrej Čuš pa je na srečanju povedal, da je bilo v Sloveniji narejenih že veliko analiz glede stanja v medijih in da imamo v zvezi z lastniško strukturo medijev enake težave kot vse postsocialistične države v tranziciji. Glede na to, da je IPI izpostavil primer kazenskega pregona novinarke Anuške Delić, je poslanec opozoril še na nekatere druge primere pregona novinarjev in publicistov, o katerih pa se ne piše in govori toliko. Med njimi je poslanec SDS izpostavil primer Janija Božiča, ki je fotografiral SMS-sporočilo, ki ga je na svojem mobilnem telefonu gledala nekdanja premierka Alenka Bratušek. Tožilstvo Božiča preganja zaradi domnevne storitve kaznivega dejanja kršitve tajnosti občil na škodo premierke, s tem ko je objavil fotografijo njenega SMS-sporočila. Prav tako je Čuš opozoril na obsodbo publicista Boštjana M. Turka, ker naj bi leta 2011 s svojim zapisom v reviji Reporter razžalil zgodovinarja Jožeta Pirjevca. Turk je obsojen na dva meseca pogojne zaporne kazni, pri čemer v dveh letih ne sme ponoviti kaznivega dejanja. Poslanec SDS je še dejal, da so se na zatožni klopi znašli tudi Roman Leljak ter novinar Igor Kršinar in fotograf revije Reporter Primož Lavre zaradi domnevne razžalitve Janeza Zemljariča.
Predstavniki inštituta IPI pa so pokazali precejšen interes za samo medijsko zakonodajo, pri čemer so jih zanimale predvsem spremembe zakonodaje zaradi spreminjajočih se komunikacijskih sredstev ter oblik komuniciranja. Prav tako jih je zanimala zakonodaja v zvezi s kazenskim pregonom novinarjev, izjemen poudarek pa so dali tudi na pomen transparentnega lastništva medijev.