Mag. Branko Grims: Spremenjene varnostne razmere bi morali upoštevati tudi ob načrtovanju proračuna.

Podhranjenost obrambnega sistema, policije, Sove in vseh ostalih varnostnih sistemov je v Sloveniji tako velika, da bi morale biti spremembe proračuna bistveno večje kot so sedaj predlagane. Predsednik komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS) ter poslanec SDS mag. Branko Grims je danes po sejah dveh komisij, na katerih so obravnavali operacijo Eikonal in proračun za leti 2016, 2017 v izjavi za medije dejal, da je danes bistvena tema vprašanje varnosti. »Ugotovili smo, da predlagani proračun RS žal v celoti ne odraža sklepov, sprejetih na seji komisije in ki jih je potrdil tudi Državni zbor na skupni seji pred nekaj dnevi, to pa je, da je treba bistveno povečati sredstva za varnost, vključno s sredstvi za Civilno zaščito in za vse ostale službe, ki v postopkih zagotavljanja varnosti sodelujejo.«Mag. Grims je pojasnil, da so se glede na varnostni vidik, mednarodne razmere v zadnjih letih močno spremenile. »Te razmere niso kratkotrajne in bodo trajale kar nekaj let, država pa mora biti sposobna v vsakem trenutku odgovoriti nanje. Podhranjenost obrambnega sistema, policije, Sove in vseh ostalih varnostnih sistemov pa je v Sloveniji tako velika, da bi morale biti spremembe proračuna bistveno večje kot so sedaj predlagane,« je povedal poslanec in predsednik komisije. Po njegovih besedah je potrebno zagotoviti ne samo dodatne zaposlitve na kritičnih področjih, pač pa tudi sredstva za investicije. »Tega v tem trenutku v proračunu ni. Če je 80% proračunskega denarja na področju varnosti namenjenega za plače, to pomeni, da se sistem ne more razvijati in tako stanje je na varnostnem področju že vrsto let. Prej je bilo to še lahko razumljivo, sedaj pa mora biti zaradi spremenjenih varnostnih razmer drugače, saj je treba zagotoviti varnost ljudi,« je izpostavil mag. Grims in ob tem posebej opozoril na velik varnostni problem Slovenije v primeru, ko bi Nemci in Madžari ter Avstrijci ob migrantskem valu zaprli meje.  »Manj bistveno je in upam, da ne bo kdo užaljen, če to tako imenujem, prodajanje lanskega snega oziroma Operacija Eikonal. Ta operacija je bila začeta pred 11 leti in se je končala pred 8 leti, o njej se je večkrat, oziroma vsaj trikrat tudi javno govorilo v najširši evropski javnosti, v posameznih parlamentih, zadnja takšna še najbolj obsežna razprava je bila pred poldrugim letom v nemškem parlamentu, kjer so imeli tudi preiskovalno komisijo,« je o še eni temi današnje komisije dejal mag. Grims. Spomnil je, da so nekatere države opravile tudi poglobljene pogovore in razgovore v zvezi s to operacijo, na primer Nizozemska, in da so tudi že zaključile vse preiskave v zvezi s tem. Ob tem je mag. Grims izrazil upanje, da bo tudi to gradivo na voljo slovenski vladi.»Danes to operacijo prodajati kot največje odkritje je torej preusmerjanje pozornosti. Dejstvo je, da vse velike sile sistematično in načrtno sledijo in zajemajo praktično vse elektronske podatke in jih presejajo. Tu ne gre za klasično prisluškovanje, temveč gre za elektronsko obdelavo gore podatkov, kjer se iščejo točno določene besedne zveze in če se najde takšna besedna zvezo, se tisti del izloči, poišče se vstopno in ciljno točko, gsm in IP številke ter šele nato morebiti izvede konkretno prisluškovanje,« je glede same operacije Eikonal dejal mag. Grims. Spomnil je tudi, da masovna operacija zajema podatkov s strani velikih sil, na čelu z Rusijo, Ameriko, Kitajsko poteka že več kot desetletje. »To je namenjeno varnosti samih držav, ker se na ta način skuša preprečiti huda varnostna ogrožanja, delno pa je to usmerjeno tudi v preprečevanje najhujših oblik kriminala. Glede na to, da je vseprisotno, je nesmisel, da se je to prikazovalo kot neko posebno razkritje,« je povedal predsednik KNOVS. Dodal je tudi, da je vlada na seji sicer zatrdila, da bodo to situacijo vseeno podrobneje pogledali, čeprav gre za zadevo, ki je zelo stara in v strokovni javnosti vsesplošno znana. Mag. Grims je še dejal, da je vlada sama napovedala, da bo zahtevala določene odgovore, »mi pa smo jo zaprosili, da nas nato seznani s poročilom in ugotovitvami.«
Mag. Grims je ob tem izpostavil dejstvo, da če vse velike sile sistematično prisluškujejo vsemu, kar gre v eter, je to potrebno upoštevati tudi pri svojem ravnanju, »na kar sem opozoril tudi v primeru prisluškovalne afere Jerneja Sekolca v zadevi arbitražni sporazum. V praksi takšno masovno prisluškovanje za navadnega človeka s poštenimi nameni to ne pomeni nič, kdor torej normalno uporablja elektroniko lahko to počne še naprej brez težav, kdor pa uporablja zaupne podatke, pa mora vedeti, kaj se lahko zgodi.«