Mag. Branko Grims "Sprejetje predloga zakona o medijih pomeni uresničitev evropske direktive ter izpolnitev zavez, sprejetih v mednarodnem prostoru"

Dopolnitve Zakona o medijih bodo pripomogle k bogatitvi medijskega prostora in k odpravljanju demokratičnega deficita. Poslanke in poslanci so na 4. redni seji Državnega zbora RS obravnavali predlog zakona o dopolnitvi Zakona o medijih. Stališče poslanske skupine SDS je predstavil poslanec mag. Branko Grims.
 

 
MAG. BRANKO GRIMS: “Spoštovani. Vsem prav lep pozdrav, tudi v imenu Poslanske skupine SDS. Vedno, ko govorimo o medijih se moramo zavedati, da hkrati govorimo tudi o uresničevanju ustavne pravice. Ustavne pravice do informiranosti, ki pa v praksi pomeni, da mora biti vsakomur vsak trenutek dostopna informacija o katerikoli relevantni zadevi o kateremkoli področju družbenega življenja in to osvetljena z različnih vrednostnih zornih kotov. Zato je medijski prostor izjemno pomemben in vsak medij ga bogati. Še posebej to velja za Slovenijo, ki je omejena z jezikom, govorim o jezikovni barieri, predstavlja sorazmerno majhen medijski trg in zato je toliko pomembneje, da se vzpostavljajo novi mediji in toliko pomembneje, da ohranimo tisto kvaliteto, ki jo že imamo. Predlagana sprememba zakona po oceni SDS, gre v pravo smer. To se pravi, da podpiramo predlog, kar pomeni pozitiven premik za vse tiste medije, ki izpolnjujejo posebne kriterije po zakonu o medijih, kot medij posebnega družbenega pomena. To pa v praksi pomeni, da bodisi posebej odpirajo neko informativno okno za določeno skupino, za določeno področje. Ali po drugi strani, da so posebej bogati, kot medij, z informacijami, z različnimi drugimi kvalitetami, ki jih kot normativ postavlja Zakon o medijih v celoti za izpolnjevanje tega statusa.
 
V praski pomeni ta zakon uresničenje evropske direktive, kar je že samo po sebi dovolj in pomemben razlog, da se sprejme. Toda po oceni SDS je še mnogo pomembneje, da pripomore k bogatitvi medijskega prostora in s tem k odpravljanju tistega največjega demokratičnega deficita, ki ga Slovenija ima. V čem je ta deficit? Vsi mediji v razvitem svetu v državah z dolgoletno demokratično tradicijo delujejo po principu medsebojnega nadzora. To se pravi, ko imamo neko državo z dolgoletno demokracijo, z visoko kvaliteto medijev, se ta kvaliteta vzdržuje sama po sebi s preprostim principom: če nek medij objavi neko polresnico ali neresnico, ostali kar tekmujejo, da to neresnico ali polresnico razgalijo. S tem pade tistemu mediju kredibilnost, pade mu tudi število bralcev, poslušalcev, gledalcev, ki se preselijo k bolj kredibilnim medijem. In v praksi ta medsebojni nadzor pripomore k temu, da se stalno krepi novinarska etika, kvaliteta informiranosti in s tem tudi uresničevanje tistega, kar sicer izhaja tudi iz slovenske ustave, pravice do celovite informiranosti vsakega posameznika, kar pa je temelj, da demokracija kot taka sploh deluje. Če področje informiranosti ne deluje tako, kot bi moralo, potem je demokracija pač vedno samo farsa.
 
In prav ta medsebojni nadzor samih medijev med seboj omogoča njihovo visoko profesionalnost in po drugi strani, kar je prav tako pomembno, visoko stopnjo neodvisnosti od katerekoli aktualne politike. V Sloveniji je, žal, v minulih letih bilo mnogokrat ravno obratno: če je katerikoli medij se pojavil na novo ali pa zgolj drugače odprl nek pogled, nek zorni kot, vrednostni, vrednotni zorni kot na neko zadevo, se je dostikrat našla kakšna skupina zelo glasnih, vplivnih posameznikov v sicer preostalih etabliranih medijih, in potem diskreditirala bodisi tistega posameznika kot novinarja, recimo, eden takih primerov je Vinko Vasle, ali pa medij kot celoto in ga potiskala ob rob, da bi s tem znižala njegovo kredibilnost. In v praksi je potem ta mehanizem deloval ravno nasprotno – k nižanju kvalitete novinarstva, k večji odvisnosti samih novinarskih hiš od lastnikov, pa tudi od aktualne politike, saj je bilo to vedno tudi politično pogojeno. In v praksi smo zato priče situaciji, ko na tako majhnem trgu, medijskem trgu, kot je slovenski, ni ta mehanizem nikoli zaživel v celoti. Zaradi tega, tudi glede na to, da se je maloprej že v tej dvorani pojavil namig, če se pojavi nek nov medij, bo to znižalo kvaliteto medijskega prostora. To je absurdna trditev! Vsak medij slovenski prostor bogati, pa kakršenkoli že je. Vsak odpre malenkost drugačen zorni kot. Vsak predstavlja novo možnost za posameznika, za državljanko, za državljana, za prebivalko in prebivalca Slovenije, da pridobi tisto informacijo, če jo le želi poiskati, da potem laže sam oblikuje avtonomno mnenje o nekem problemu in da po svojih najboljših močeh sooblikuje državo v okviru demokratičnih postopkov in institucij, ki jih naša država ima.
 
Zato v Poslanski skupini SDS ocenjujemo, da je predlog, ki torej omogoča lažje preživetje in s tem ohranitev že dosežene kvalitete na področju medijev posebnega družbenega pomena v slovenskem medijskem prostoru, na slovenskem, kot rečeno, relativno omejenem trgu, premik, korak v pravo smer. In obenem, ker pomeni tudi uresničitev evropske direktive, pomeni še dodatno izpolnitev zavez, ki smo jih sprejeli v mednarodnem prostoru, in vedno stojimo v SDS za tem, da je sprejete mednarodne obveznosti in obljube treba po najboljših močeh tudi uresničevati. Hvala.”