Mag. Branko Grims: "Resnica je v Sloveniji sodno prepovedana, to je slovenska sodna politika."

Po nedavni razsodbi Višjega sodišča v primeru SDS proti Delo, je o SDS očitno dopustno lagati. Poslanec SDS mag. Branko Grims je na današnji novinarski konferenci spregovoril o neevropskem stanju v slovenskem pravosodju, v okviru tega pa tudi o nedavni sodbi Višjega sodišča RS v primeru SDS proti Delo. Poslanec SDS mag. Branko Grims je uvodoma poudaril, da je Slovenija sestavni del Evropske unije, ki nas stalno opozarja, da slovensko pravosodje ni primerljivo z evropskim in da so potrebni določeni ukrepi in izboljšave, na kar opozarjajo tudi v najnovejšem sklopu priporočil Sveta Evropske unije. “Na izjemno slabo delo slovenskega pravosodja opozarjajo tudi kazni, ki jih dobivamo kot država in ki jih plačujemo davkoplačevalci, ker sodišča ne razsodijo v razumnem roku,” je poudaril poslanec SDS.V nadaljevanju je spregovoril o sodni politiki, pri čemer je dejal, da bo vsak povprečen pravnik sicer trdil, da sodna politika ne obstaja. Vendar pa je sodno politiko po besedah mag. Grimsa izjemno dobro predstavil ugleden predsednik Evropskega ustavnega sodišča Roman Herzog, ki jo je ob obisku v slovenskem parlamentu opisal takole: “isti sodniki, po istih zakonih v Nemčiji bodo v istih zadevah, do današnjega dne, ko se bosta zamenjala gospod Kohl in Gospod Schröder, sodili v posameznem, majhnem ozkem pasu primerov drugače, od tega dne naprej, pa spet drugače, ta razlika pa se imenuje sodna politika.”Mag. Grims je nadalje navedel nekaj primerov sodne politike v Sloveniji. Spomnil je, da so bili na celjskem sodišču pred dobrim desetletjem oproščeni oficirji JLA, za katere je obstajal tudi posnetek ugrabitve in mučenja posameznika. “Vsi so bili oproščeni z utemeljitvijo, ki se glasi, da “JLA do oktobra 1991ni bila Sloveniji sovražna vojska,” je poudaril mag. Grims in se vprašal, kdo nas je potemtakem v vojni za Slovenijo napadel. “Obstaja judikat, ko je bil v Sloveniji pravnomočno obsojen posameznik, ker je nekomu drugemu rekel, da je udbaš. Toženec je na sodišču priložil originalno listino te osebe, ki jo je podpisala kot oficir Udbe, vendar je sodišče presodilo, da v demokratičnem sistemu ni dopustno nekomu reči, da je udbaš, četudi je ta to dokazljivo bil, ker je tovrstna označba v demokratičnem sistemu žaljiva,” je opisal mag. Grims. “Tranzicijskemu levičarju ne smeš govoriti niti po resnici, če ga ta resnica boli, torej je resnica v Sloveniji sodno prepovedana, to je slovenska sodna politika,” je poudaril mag. Grims.V nadaljevanju je spregovoril tudi o zavrnjenem tožbenem zahtevku SDS zoper Delo. Zahtevek je zavrnilo  Višje sodišče, kljub pritrdilni sodbi na prvi stopnji. Poslanec SDS mag. Grims je pojasnil, da je Višje sodišče v zavrnilni odločbi uporabilo naslednjo “zelo zanimivo utemeljitev”, in sicer, da “če bi vsako poročanje o nepravilnostih političnih strank za stranke nezaželenih temah predstavljalo nedopusten poseg v njen ugled, bi to pomenilo konec odprte razprave o pomembnem delu vprašanj, ki se nanašajo na ravnanje nosilcev oblasti.” Oziroma kot je dejal mag. Grims, “če bi to prevedli v slovenščino: o SDS je dopustno lagati, kar bi dopolnil še takole: ali je o SDS obvezno lagati ali je samo dopustno?”Po besedah mag. Grimsa se prav iz tovrstnih primerov vidi slovenska sodna politika, zato nas, po njegovem mnenju, “ne smejo čuditi kafkovski procesi, ki so neskladni z evropskimi judikati, ko se govori o neznanem kraju, neznanem času, neznanih osebah, kar je v sodbah, ki se tičejo kazenskega postopka, sicer nedopustno uporabljati.” Nenazadnje je poslanec SDS mag. Branko Grims poudaril še, da “večina držav bere Franza Kafko, mi pa v romanu Kafke živimo.”