Mag. Branko Grims: Puč v senci multi-kulti Nice

Objavljamo razmišljanje poslanca in predsednika Komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb mag. Branka Grimsa, ki je bilo prvotno objavljeno v tedniku Demokracija, 21. julija 2016:

Mustafa Kemal Atatürk (oče moderne turške države, umrl 1938): »Nobena država ni svobodna, če ni demokratična. Šibek voditelj je tisti, ki potrebuje religijo, da vzdržuje svojo oblast; to je tako, kot da je svoje ljudstvo ujel v past.«

Zločin islamskega terorista Mohameda Lahouaeja Bouhlela v Nici je za vedno zaznamoval Evropo.

Zgrešena migrantska politika mori otroke

Napadel je na praznik bratstva, enakosti in svobode ter s tem na simbolni ravni poteptal temeljne vrednote moderne Evrope. Z 19-tonskim tovornjakom je pomoril 84 ljudi, od tega 11 majhnih otrok. Še okoli dvesto ljudi je hudo ranjenih, od tega 54 majhnih otrok, dojenčkov, poškodovanih in zaznamovanih za vse življenje.

Srce parajoča slika drobne lutke, ki leži poleg s pregrinjalom delno pokrite mrtve triletne deklice, ki jo je zločinsko umoril islamski terorist, bi morala pretresti vsakogar in končno prebuditi Evropo iz poblaznele nočne more uničujočega samoobtoževanja ter levičarske »politične korektnosti« in multikulturalizma.

Medijska manipulacija in nesposobni politiki ubijajo Evropo

Praktično vsi svetovni in osrednji slovenski mediji so pred letom dni objavili sliko utopljenega dečka. Ko se je kasneje razkrilo, da je bila slika režirana in da je šlo za nesrečo čolna, ki ga je prevrnil prav oče utopljenca med tihotapljenjem ljudi, ni tega objavil skoraj nihče. Tudi prej opisane slike pod kolesi tovornjaka islamskega terorista v Nici namerno zdrobljene drobne deklice večina najbolj vplivnih medijev sploh ni objavila. Ogabno manipuliranje in lažniva dvojna merila levičarskih medijev, ki vodijo Evropo v pogubo.

Medijska manipulacija osrednjih slovenskih medijev je šla tokrat čez vse meje. Tako je znana RTV-hiša še po enem dnevu poročala, da ne gre za islamski terorizem. Še dan kasneje je bilo osrednje sporočilo, da je storilec v Nici »domačin«. Storilec je v resnici tunizijski migrant, ki je v Evropo prišel pred nekaj leti, kar je še en dokaz povsem zgrešene migrantske politike Evropske unije, ki se vleče že leta in leta. Pred letom dni so prav francoske in španske obveščevalne službe prve dvignile roke in objavile, da zaradi prevelikega »uvoza« migrantov iz islamskega sveta nimajo nobenega nadzora več, ker je število »tarč« preveliko.

Ogabno manipuliranje in lažniva dvojna merila levičarskih medijev vodijo Evropo v pogubo.

Toda mediji in prav za to najbolj odgovorni evropski politiki bodo storili vse, da to zamolčijo ali vsaj zmanipulirajo. Ali pa se zatečejo k floskulam o »duševnih težavah«, kar je najpogostejše zamegljevanje bistva islamskega radikalizma od ZDA in institucij EU do Slovenije. Tudi »Modri« (kar pomeni v arabščini njegovo ime…), ki je umoril slovenskega policista Damirja Golobica, je bil takoj razglašen za shizofrenika in še kaj, čeprav mu v Nemčiji ni bila odvzeta opravilna sposobnost. Da ja ne bi kdo opazil, da je bila v Sloveniji umorjena prva žrtev »ilegalnega migranta« (bil je brez ustreznih dokumentov), le da je prišel iz nasprotne smeri, kot so vsi pričakovali.

Tolerirati netolerantnost je blaznost moderne Evrope

Prav groteskno delujejo poteze nekaterih najbolj znanih evropskih politikov v senci multi-kulti Nice. Evropska komisija je tako v času divjanja islamskega terorizma v Nici naslovila ostro kritiko (!) Orbanu, ker je na Madžarskem začel s celo divizijo vojske in policije obsežno operacijo čiščenja, katere cilj je prečesati ozemlje od Budimpešte do srbske meje in izgnati vse ilegalne migrante, katerih število na balkanski poti kljub nadčloveškim naporom Makedonije znova zelo narašča. V Sloveniji osrednji mediji o prihajajoči novi povodnji migrantov seveda molčijo kot grob in te nevarnosti v zavesti običajnih ljudi sploh ni. Orban torej znova doživlja hude kritike, ker zagotavlja zakonitost in varnost (!) na ozemlju Madžarske, kar pomeni, da dela točno tisto, kar bi morala Evropska komisija na celotnem ozemlju Evropske unije! Nič čudnega, če ga očitno varnostno impotentna Evropska komisija zato kritizira.

Vrhunec politične nesposobnosti predstavljajo izjave posameznih najvišjih evropskih politikov, da se »moramo navaditi živeti s terorizmom«! Naloga izvoljenih funkcionarjev je, da zagotavljajo mir in varnost svojim državljankam in državljanom, ne pa da poučujejo, da se moramo navaditi živeti s terorizmom. Če tega niso sposobni, bi morali takoj odstopiti! So mar po padcu berlinskega zidu navadni državljani na široko odprli vrata varnostno ne dovolj preverjenim migrantom?

Ne potrebujemo prav nobenega razpada Evropske unije, skrajno nujno pa bo treba zamenjati celotno garnituro vodilnih politikov v Bruslju. Tudi EPP se bo morala vrniti k svojim desnim koreninam, k vrednotam in politikam, ki jih je zagovarjala v času legendarnega kanclerja Helmuta Kohla in pred njim. Z vrednotama varnosti in svobode na čelu! Sicer bo njen prostor zasedel nekdo drug. Čakati z nujnimi spremembami na naslednje volitve v Nemčiji, Avstriji … bo pomenilo marginalizacijo nekoč glavnega stebra Evrope. Da o tem, kako dragocen bi bil v tem trenutku papež iz Poljske, ki ima s pravim, radikalnim islamom in levičarstvom izjemno zgodovinsko izkušnjo in ju razume v njunem bistvu, raje ne govorimo. Trdno sem prepričan, da če bi bil sedaj še papež Karol Wojtyla, sveti Janez Pavel II., bi bilo marsikaj drugače, bolje.

Demokracija in radikalni islam sta nezdružljiva

V islamskem svetu je vse drugače. Razumevanje islamskega sveta brez poznavanja vsaj osnov islama in šeriatskega prava kot njegovega neločljivega dela je povsem nemogoče. Za popolno razumevanje pa je treba tja potovati in gledati z odrtimi očmi.

Demokracija in radikalni islam, ki v celoti temelji na šeriatskem pravu, sta nezdružljiva. Kdor govori drugače, nima pojma ali pa laže. Celo tako zelo nezdružljiva, da niti njuno sobivanje na istem prostoru ni mogoče. Nihče se tega ni bolj zavedal kot oče moderne Turčije Mustafa Kemal Atatürk. Za radikalni islam ni imel ene same dobre besede (obravnaval ga je kot vojno doktrino, o njem pa govoril skrajno odklonilno), celotno državo pa je utemeljil kot povsem sekularno, saj zaradi prej opisane nezdružljivosti drugače sploh ni mogel narediti. Model demokratične države, ki ga je zato postavil, za Evropejca marsikaj postavlja na glavo. Ker je zaradi šeriatskega prava največji sovražnik demokracije islamska verska nomenklatura, je v islamskem svetu največji garant demokracije vojska! Tamodelje deloval v Turčiji skoraj stoletje in so ga posnemali marsikje v islamskem svetu.

Demokracija in radikalni islam, ki v celoti temelji na šeriatskem pravu, sta nezdružljiva.

Če stvari imenujemo s pravim imenom, lahko rečemo, da je bila Atatürkova sekularna Turčija v obdobju po drugi svetovni vojni Evropi prijateljska država. Pod Erdoganom gre žal v povsem nasprotni smeri – nazaj v šeriat. Neti se radikalnost in obujajo 300 let stari miti. Ti so Evropi nevarni, saj pripeljejo v zavest nikoli preboleno zmago poljskih huzarjev Jana Sobieskega nad Turki 9. septembra 1683 pri Dunaju. Islamski svet zgodovino razume drugače kot večno (!) versko vojno, in datum napada na dvojčka v ZDA je bil izbran premišljeno, kot simbolni dan maščevanja … Kako razume zmernost in radikalnost islama, je javno povedal sam Erdogan: »Že sam izraz zmernost je žaljivka!« Pravi islam je po njegovem torej vedno radikalen in samo tak je pravoveren. Toda Evropa noče razumeti sporočila tega stavka niti Erdoganove misli: »Mošeje so naše trdnjave, kupole naše čelade, minareti naši bajoneti in verniki naša vojska.« To bi lahko Ljubljančani vgravirano podelili Jankoviču ob odprtju »največje kulturne pridobitve«, posnetek pa poslali v Srbijo. Bilo bi zanimivo, veselo in poučno.

Erdogan vodi Turčijo v smer, ki je za Evropo vse prej kot dobra. Toda zaradi članstva v zvezi NATO se ne naredi nič. Ob obisku PS NATO v Turčiji pred dobrimi petimi leti je na vprašanje o izpolnjevanju zahtev za enakopravno vključitev Turčije v EU odločno odgovoril: »To nas ne zanima več. Mi si bomo Evropo tako ali drugače podredili! Turčiji je cilj biti vodilna sila na čelu zmagovitega islamskega sveta!« Večina Evropejcev je zaploskala …

Drsenje v totalitarizem v senci multi-kulti Nice

V senci multi-kulti Nice se je zgodil v Turčiji nekakšen vojaški udar in takoj spodletel. Ker je že v nekaj urah Erdogan zaprl na tisoče vojakov ter več kot 2.750 sodnikov in odvetnikov, se je po Turčiji zelo razširilo mnenje, da je vse režiral kar sam za dokončno utrditev svoje oblasti, ki se vse bolj zliva s šeriatom. Neprofesionalno poročanje slovenskih osrednjih medijev iz Turčije je bilo, da so ljudje tisto noč »veselo rajali po ulicah«. Vojska (lahko tudi izigrana) je šla na ulice branit sekularno državo – branit demokracijo. Proti njim so se na poziv verskih voditeljev postavili ljudje, ki so vzklikali islamska gesla. Po ulicah so nato po predaji vojake tisto noč pretepali, poniževali, mučili in obglavljali islamisti. Ni zmagala demokracija. Turčija drsi v totalitarizem. Erdogan ohranja svojo oblast z že povsem odkritim naslanjanjem na vero. Sedaj pa še enkrat preberite uvodno misel Mustafe Kemala Atatürka. Vprašajte se, kaj je ostalo od Atatürkove zapuščine. In prižgite že vendar kresove! Evropa bo utemeljena na vrednotah in izročilu krščanstva in razsvetljenstva ali pa to ne bo več Evropa!