Mag. Branko Grims: Pristojne institucije smo zaprosili za podatke o vseh transakcijah, ki jih je imel Soros na področju Republike Slovenije

Kot je po seji komisije v izjavi za medije povedal predsednik komisije mag. Branko Grims, je bila prva točka, s katero so se poslanke in poslanci ukvarjali, ustavna odločba, ki je že leta 2014 razveljavila tiste člene zakona, ki so omogočali zbiranje podatkov, ki so pomembni za delo varnostno-obveščevalnih služb in kriminalistične policije. »Gre za podatke o klicih in raznoraznem prometu elektronskih oblik, pri čemer do današnjega dne novega zakona, ki bi sledil odločitvi ustavnega sodišča ni bilo, zato se pojavlja, da se uporablja podatke, ki so sicer namenjeni obračunu, pa tudi podatki o zbiranju podatkov na predplačniških računih. Takšno ravnanje je z ustavnopravnega vidika vprašljivo, tema pa je pomembna, ker lahko zaradi tega padejo pomembni procesi, kot na primer o bančnem kriminalu,« je povedal mag. Grims in dodal, da je komisija priporočila vladi, naj stori vse, da v najkrajšem možnem roku pripravi ustrezno zakonodajo in ustrezen zakon predloži v postopek v Državni zbor. Po besedah mag. Grimsa si komisija želi, da se ta ustavnopravna praznina, povzročena z odločbo ustavnega sodišča in z nerazumljivim zamikom treh let, ko vlada ni predložila nič, čim prej odpravi.

Naslednja pomembna tema, ki so ji poslanke in poslanci namenili pozornost, pa je dogajanje v Makedoniji in širši okolici. Kot je pojasnil predsednik komisije mag. Grims se v Makedoniji križajo različni interesi, ne le državljank in državljanov Makedonije, temveč tudi sosednjih držav Albanije, Bolgarije, Srbije, pa tudi Turčije, Rusije, Amerike, Evropske unije. »Skratka, v Makedoniji se križa ogromno interesov, pri čemer pa Makedonija ni polnopravno, mednarodno priznana članica, ni članica Evropske unije in je zato še toliko bolj občutljiv vsak poseg na njenem teritoriju,« je povedal mag. Grims. Dodal je, da so bile zadnje makedonske volitve vprašljive, da je vpletenega več kot 100 milijonov evrov Soroševega kapitala, nekaterih tujih posameznikov in vplivnih skupin. »Zadeva z volitvami je zelo netransparentna, postopek pa se je dokončno zapletel po volitvah, ko ni prišlo do dogovora, ki je bil doslej praksa v Makedoniji med največjo zmagovito stranko in eno albansko stranko, temveč je nastala tiranska pogodba, s katero se posega v ustavno-pravni prostor same Makedonije in sedaj se vrši pritisk, da bi se to kar spregledalo,« je povedal mag. Grims. Kot zaskrbljujoče je ocenil informacije glede delitev orožja med ljudmi, pa tudi, da se družine Albancev iz Makedonije izseljujejo, moški pa ostajajo. »Kaj  to napoveduje, je najbrž vsem jasno.  V tem primeru žal tudi nekateri posamezniki iz vrst Slovenije, ki delujejo znotraj evropskih institucij, ne delujejo v smeri pomirjanja situacije, ampak prej kot piromani v trgovini z razstrelivom,« je povedal mag. Grims. Ob tem je še menil, da bo rezultat vseh dogajanj v Makedoniji lahko tudi, da v bodoče odnosi med Slovenijo in Makedonijo ne  bodo tako dobri, kot so bili. »Dejansko lahko tam pride do nekega vžiga celotnega prostora, napetosti so namreč tudi na področju Bosne in Hercegovine izjemno močne, takšne, da jih od Daytonskega sporazuma še ni bilo. To je ena od posledica procesov, ki se v glavnem pojavljajo zaradi vplivov iz tujine, in ki vplivajo na varnost in blaginjo v perspektivi na tem področju.«

Tretja tema, s katero so se poslanke in poslanci aktivno soočili, pa je bilo vprašanje gospodarstva in nadzora s strani SOVE, ko gre za večje finančne transakcije in nakupe takoimenovane nacionalne srebrnine s strani tujih partnerjev. »Konkretno smo ugotavljali za Mercator, in sicer je SOVA več našim vladam posredovala  opozorilo o problematičnem poslovanju nekaterih, ki so vstopali v posel, o možnih posledicah. Opozorila so bila in so bila pravočasna, drugo pa je, kako so bila upoštevana,« je povedal mag. Grims. Dodal je, da je povsem nejasno, kako je lahko preko Ljubljanske banke šla skoraj milijarda denarja na zelo sumljive naslove, in to v 48 urah. »Odgovore o tem še čakamo oz. ga moramo pridobiti iz drugih naslovov, ker SOVA primarno za vse  ni pristojna, temveč so pristojne druge institucije,« je povedal mag. Grims. Dejal je še, da v zvezi z dogajanjem v naši soseščini in vpletanjem nekaterega velekapitala, konkretno Soroša in njegovih institucij tudi v politiko in medije, pa smo sprejeli sklep, s katerim od ministrstva za notranje zadeve in ministrstva za finance ter drugih pristojnih institucij zahtevajo podatke o vseh transakcijah, ki jih je imel Soros in z njim povezane pravne osebe na področju Republike Slovenije za zadnjih deset let.

Novinarje je zanimalo, ali je komisija že seznanjena z osnutkom novele zakona o SOVI, ki naj bi ga pripravljala vlada in o katerem so prve informacije zaokrožile v medijih v preteklem tednu. Mag. Grims je dejal, da so na seji komisije predstavnike vlade vprašali tudi o tem zakonu, vendar pa so slednji zatrdili, da osnutek novele zakona še ni v nobeni uradni vladni proceduri. »Z njim se bomo resno ukvarjali, ko bo dan na mizo in bo uradno predmet obravnave, vsekakor pa tisto, kar je bilo predstavljeno javnosti, zagotovo z naše strani ne bi doživelo podpore,« je poudaril mag. Grims. Člani komisije so na seji vladnim predstavnikom izrazili pričakovanje, da bodo na osnutek v nadaljevanju lahko podali določene pripombe in da bo novela zakona v največji možni meri usklajena, saj da »gre za temeljna vprašanja spoštovanja človekovih pravic in svoboščin vseh državljank in državljanov in zato za izjemno pomembno materijo, ki odpira številna varnostna in druga vprašanja.« Ob tem je mag. Grims spomnil, da skorajda nobena država ne združuje kontraobveščevalne dejavnosti, ki zajema samo državo, z obveščevalno dejavnostjo, ki zajema vse, kar se dela v tujini.

Na novinarsko vprašanje o tem, ali bi si v primeru širitve pooblastil SOVI tudi komisija želela več možnosti nadzora, pa je mag. Grims odgovoril: »Vedno se morate zavedati, da je problematika modernega sveta ta, da moramo po eni strani zagotavljati varnost, kar pomeni, da morajo biti ustreznim službam dostopne metode in sredstva, ki so v interesu javnosti, zato da zagotovijo varnost, da izsledijo teroriste in osebe, ki se hočejo ukvarjati s težkim kriminalom, ter preprečijo škodljive posledice. Po drugi strani pa ob tem nikakor ne sme priti do sistematičnega kršenja človekovih pravic in temeljnih svoboščin vseh državljank in državljanov.«