Mag. Branko Grims: Pri preiskavah v državnem zboru je najbolj sporno, da se institucije zlorablja na način, ki daje politično sporočilo

Po današnji seji Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je predsednik mag. Branko Grims v izjavi za javnost povedal, da so se na seji lotili dveh sklopov vprašanj na temo pravni okviri in razmerja med izvršno in zakonodajno oblastjo na primeru policijskih preiskav v prostorih Državnega zbora.

Prvo vprašanje je bilo odnos zakonodajne in izvršilne veje oblasti v luči preiskav, ki potekajo v državnem zboru. »Tu se je pokazalo, da gre za vprašanje, ki je zelo slabo urejeno. Pravna praksa, ki se je pričela s postopkom proti bivšemu poslancu Jelinčiču je taka, da vedno pride do signalov, ki niso dobri za državni zbor. Pri tem je zanimivo, da se v nobenem izmed dosedanjih postopkov zgodba ni končala z obsodilno sodbo. V primeru bivšega poslanca Magajne se je zgodba končala celo z blamažo, ker so bili diski izgubljeni,« je opozoril mag. Grims. Po njegovem mnenju je zato takšno pretirano bombastično ravnanje v povezavi s preiskavami postavljeno pod velik vprašaj.

Zlasti zadnja preiskava v državnem zboru je odprla številna vprašanja v zvezi z ustavnostjo odločb, ki jih formalno izda sodišče, dejansko pa na predlog kriminalistične policije preko tožilstva podpiše sodnik. »Prav ti ukrepi so takšne narave, da postavijo pod vprašaj ustavnost celotne zgodbe, kar se najbolje vidi na primeru zadnjega vstopa v državni zbor in v prostore politične stranke. Tisti, ki je zapisal, da ima mag. Šircelj svoje prostore na sedežu stranke, je seveda vedel, ali bi vsaj moral vedeti, da to ni res,« je bil jasen predsednik KNOVS. Pri tem je  izrazil prepričanje, da se bodo tovrstne zlorabe nadaljevale, dokler to področje v Sloveniji ne bo ustrezno urejeno.

Drugo vprašanje, ki so se ga lotili na seji, pa je bilo vprašanje stopnjevanja ukrepov, ki je v takem primeru običajno. Po besedah mag. Grimsa vsa pravna praksa v Sloveniji bistveno odstopa od pravne prakse v primerljivih državah, kjer se stvari izvaja na način, ki je manj sporen in ne daje političnih učinkov. »Zato  smo se odločili, da s tem postopkom nadaljujemo in pripravimo primerjalni pregled ravnanj. Moramo se zavedati, da tudi če gledamo primerjave z drugimi, je pri nas najbolj sporno to, da se institucije očitno zlorablja na način, ki daje politično sporočilo oziroma gre za zlorabo institucij. Izgovarjanje eden na drugega, denimo, na sodno vejo oblasti, enostavno ni resnično,« je bil jasen predsednik KNOVS. Spomnil je, da je pri zadnji preiskavi mag. Širclja kar dve uri trajalo, da so omejili zahtevo za preiskavo na tisto, kar je sploh lahko predmet odredbe.

Tako je, po mnenju poslanca mag. Grimsa, v interesu državnega zbora, pa tudi drugih institucij, da se postavijo pravila igre tako, da do česa takšnega ne pride več. »Če se prekorači ustavni okvir in to na tako očiten način, da se daje napačen vtis v javnosti, kaj državni zbor sploh je, je to v škodo celotnemu demokratičnemu sistemu. Takšna ravnanja niso združljiva z načeli demokracije, prej bi lahko govorili o policijski državi,« je poudaril mag. Grims.

Nenazadnje je predsednik KNOS poudaril še, da nihče izmed članov komisije ni bil za to, da se v preiskavah v državnem zboru komurkoli podeljuje kakršnakoli imuniteta, temveč je potrebno preiskave opraviti dosledno. »Preiskavo je potrebno izvesti na način, da bo demokraciji v korist. Tisti, ki preiskavo izvajajo, morajo spoštovati zakonodajo in izbrati takšne metode, sredstva in datume, da v jasnost ne pride napačno sporočilo. To je njihova odgovornost,« je zaključil predsednik KNOVS.

Na novinarsko vprašanje o tem, kaj lahko pričakujemo po današnji seji komisije oziroma, kako bo komisija v bodoče ravnala, pa je mag. Grims povedal, da bo komisija pregledala prakse drugih držav in podala priporočila. »Gre za širši problem, ki od vseh, predvsem pa od ministrstva za notranje zadeve, zahteva, da govorijo resnico in da ostanejo vedno v mejah zakona,« je poudaril in ponovno dodal, da so bili dosedanji epilogi silno bombastičnih preiskav bivših poslancev Jelinčiča in Magajne, bivše predsednice vlade mag. Bratušek in poslanca mag. Širclja le  v tem, »da so nekateri posamezniki politično mrtvi, niti eden pa ni bil pravnomočno obsojen.«

Foto: Arhiv Državnega zbora