Mag. Branko Grims: Preiskava glede pranja denarja v NLB bo potekala pospešeno

Po razkritju v preteklem tednu, da naj bi preko NLB v letih 2009 in 2010 potekalo pranje denarja v višini ene milijarde dolarjev, iz države, ki je pod mednarodnimi sankcijami in iz bank, ki so pod embargom ter na črnem seznamu (več tukaj in tukaj), je komisija za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb danes želela pridobiti informacije s strani direktorja Urada za preprečevanje pranja denarja v zvezi s konkretnim primerom v pogovoru z njim.

Predsednik komisije mag. Branko Grims je po današnji seji povedal, da so se člani komisije dogovorili, da bodo z delom na tem primeru pospešeno nadaljevali, in sicer tako na komisiji, ki ugotavlja zlorabe v slovenskem bančnem sistemu kot tudi na komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. »Ko gre za preiskavo oškodovanja bank, bo svoje delo opravila preiskovalna komisija o bankah, ko pa gre za vprašanje tajnih služb in vseh ostalih, ki so pod našim nadzorom, pa bomo z delom pospešeno nadaljevali tudi mi,« je povedal mag. Grims.

Ob tem je podal ugotovitev, da je situacija »slabša, kot bi si sploh kdo lahko predstavljal.«  »Ker pa bomo z delom nadaljevali in glede na danes pridobljene podatke, smo se na komisiji dogovorili, da drugih informacij danes javnosti ne morem dati,« je povedal predsednik KNOVS in dodal, da bo komisija takoj, ko bo svoje delo ustrezno opravila, seznanila o izsledkih Državni zbor in medije.

Na novinarsko vprašanje o tem, kaj pomeni, da je situacija še slabša, ali to pomeni, da je bilo računov, na katere se je stekal denar še več,  je mag. Grims odvrnil, da zaradi nadaljnje preiskave, ki bo potekala pospešeno, podatkov ne more posredovati. »Zagotavljam, da bomo na tem primeru delali pospešeno, skupen dogovor pa je bil in poudarjam, sprejet tako s strani koalicije kot opozicije, kar je dobro za ta primer, da bo preiskava potekala pospešeno.«

Naj  ob tem še spomnimo, da je pretekli teden predsednik komisije, ki preiskuje zlorabe v bančnem sistemu dr. Logar pojasnil, da je na ta primer naletela preiskovalna komisija, ki jo vodi, ko je križala različne dokumente, ki so jih pridobili s strani Banke Slovenije, Urada za preprečevanje pranja denarja in s strani zaseženih dokumentov NLB. Dr. Logar je glede omenjenega primera dejal, da je prišlo do prakse, ki se zagotovo ne bi smela zgoditi: poslovanje z bančnimi institucijami, ki so na črnem seznamu Evropske unije preko največje državne banke. »Mislim, da je to kriminalno dejanje takšnih razsežnosti, ki vključuje tudi vpletenost drugih obveščevalnih služb. Kar pa je pri tej zgodbi neverjetno je, kako se je lahko sploh več kot leto in pol dogajalo, da so bila takšna in podobna nakazila? Najprej je treba preveriti odgovornost upravljanja in nadziranja znotraj banke, nato pa še odgovornost nadzornih institucij, ki so dopuščale, da se je to toliko časa dogajalo. Hkrati pa tudi, koliko in v kakšnem obsegu je bila o tem obveščena na koncu koncev politika, ki je preko državnega lastništva obvladovala to banko,« je dejal dr. Logar.

Iz poročanja medijev pa izhaja,da naj bi novembra 2010 Sova obvestila državni vrh o tem primeru, kmalu za tem pa je Banka Slovenije že izdala odredbo, da mora NLB takoj onemogočiti proklik za vsa tri podjetja, ki so opravljala sumljive transakcije. Nato je uprava NLB-ja z njimi sodelovanje tudi prekinila. Mediji so še poročali, da je takratni predsednik vlade Borut Pahor potrdil, da je bil o zadevi obveščen in da organi na tem delajo. Takratna notranja ministrica Katarina Kresal, pa pravi, da o tem ne ve ničesar. Po poročanju medijev Urad za preprečevanje pranja denarja konkretnih zadev ni komentiral, prav tako ne Banka Slovenije. Policija pa je sporočila, da so primer pred leti že preverjali in da nameravajo preučiti nove informacije, s katerimi so bili sedaj seznanjeni.