Mag. Branko Grims: Potrebna je takojšnja preiskava ilegalnega orožja nekdanje SDV

Zadnji dan oktobrske seje so poslanci in poslanke na predlog poslanske skupine SDS razpravljali o predlogu priporočila Vladi RS v zvezi z nezakonitim posedovanjem ubojnih sredstev v posesti nekdanjih pripadnikov Službe državne varnosti. V imenu predlagatelja je stališče podal poslanec mag. Branko Grims.

Celoten magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.

MAG. BRANKO GRIMS: Spoštovani! Tisto, kar smo predlagatelji želeli, je zagotoviti varnost ljudi. Tisto temeljno dobrino, na katero ta vlada in njena koalicija hote pozabljata v nekaterih primerih iz politične računice, recimo, ko je šlo za vprašanje migrantov lansko jesen, drugič pa zaradi zgodovine, ki bi razkrila marsikaj. Ampak, a veste, kaj je rekel Havel nekoč? »Narod, ki ne pozna svoje zgodovine oziroma se ni pripravljen soočiti s svojo zgodovino, nima prihodnosti.«

In na tragičen način se je to pokazalo tudi ob dogodkih v Izoli. Tam je prišlo do smrti človeka. Ustreljen je bil zdravnik. Ustreljen je bil policist. Storil pa je to bivši pripadnik Službe državne varnosti, kot se je temu zveneče reklo ali po domače nekdanje Udbe. Teh pripadnikov je v Sloveniji bilo in jih je še vedno na tisoče. Že samo po sebi je to problem, kajti ob dogodkih v Izoli se je videlo, da so nekateri med njimi brez dvoma bili trenirani za morilce, da so praktično brezvestni, kajti način usmrtitve je bil za navadnega človeka nerazumljiv. Zdravnik, ki je bil že ustreljen in je padel na tla, je bil potem umorjen s strelom iz bližine v tilnik. Tako smo lahko prebrali v medijih. Uradnega poročila danes, kakor vem, še vedno ni, čeprav na seji, kjer smo to obravnavali, je bilo rečeno, da je preiskava že zaključena. Ni res, da se kakšna preiskava dogaja. Že pred enim mesecem, ko smo imeli sejo komisije, ki je to obravnavala, je bilo rečeno, da je preiskava zaključena, da se samo še čaka na ekspertizo o orožju. Nič drugega.

Zdaj ta ekspertiza o orožju lahko pokaže kaj? Ne prav dosti. Kajti šlo je za orožje z odstranjenimi oznakami in to menda zelo dobro odstranjenimi oznakami, kjer po nekaterih posrednih znakih, kot je bilo tam rečeno, se išče in verjetno bo ekspertiza šla v to smer, da se bo reklo, da je bilo to orožje za civilni trg. Pa to res kaj pomeni? Ne pomeni nič, gospe in gospodje. Kajti, če bi prebrali pozorno dokumente, ki so bili priloženi temu, kar smo poslali v državni zbor, bi videli, kako je nekdanja Udba nabavljala orožje. Samo po kriteriju, ali da je bilo za civilni trg in potem nabavljeno na tak način, da se je čim bolj prikrilo njegov izvor ali pa so ga direktno nabavljali v firmah in potem odstranjevali oznake, jih pretolkli, prebrusili, skratka na tak način, da so prikrili izvor orožja, pri čemer so se držali zanimivega pravila. Da za umore v tujini, kajti šlo je za čisto navadno morilsko organizacijo, to je tudi Ustavno sodišče povedalo večkratno v svojih presojah, uporablja orožje tujega izvora, očitno tudi s tem namenom, da bi se na ta način bolj prikril izvor oziroma storilca. Ko je šlo za umore na tleh nekdanje Jugoslavije, recimo na ozemlju Republike Slovenije, pa je bilo praviloma uporabljeno orožje jugoslovanskega izvora. S takim je streljal tudi storilec v Izoli, kaliber 7,65, izdelek po poročanju medijev Crvene zastave. Naključje? Oprostite, ne verjamem v naključje.

In potem so policisti na srečo bili toliko prisebni in lastnik nepremičnine toliko odgovoren, da so vstopili še v njegovo stanovanje in so tam našli še strojnico Thompson z naboji. Se pravi še en kos orožja, s katerim bi lahko povzročil še bistveno več zločinov. Zanimivo, da ob tem se pa sodniku ni zdelo vredno odrediti hišne preiskave, da se je postavil na stališče, da je nepotrebna, ker je storilec dejanja že mrtev. Ali je hotel s tem komu dati čas, da odstrani kakšen dokaz, recimo, kakšno strojnico Thompson, ali je bilo to kaj drugega, prepuščam vaši interpretaciji.

Tisto, kar so pa nesporna dejstva in jih je ugotovila Komisija za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb, je pa naslednje. Ob prelomu, prehodu iz nedemokratičnega totalitarizma v demokratični sistem in kasneje osamosvojitev Republike Slovenije ni bilo predano nikoli nikomur niti komisijsko uničeno orožje nekdanje Udbe. Po dosegljivih seznamih, ki so verodostojne listine hranjene v Arhivu Republike Slovenije in smo njihove kopije poslali tudi pristojnim organom s komisije, je šlo za okoli 7000 kosov eksploziva, zažigalnih bomb, strojnic, dušilcev, kratkocevnega orožja z dušilci, ostrostrelskih pušk, pa potem raznih bolj prikritih ubojnih sredstev, kot so bile različne igle, polnjene s strupi, in še vse, kar je podobnega zločinskega arzenala uporabljala nekdanja Udba. Že samo to, da so med temi kosi tudi mine, eksplozivna sredstva, zažigalne bombe, ki lahko povzročijo izjemno hudo škodo, bi moral biti znak za alarm in zato, da bi se opravilo ustrezno preiskavo.

Ta preiskava ne bi bila tako težka, kot se hoče poudariti, kajti obstaja tudi seznam bunkerjev nekdanje Udbe. Udba je namreč velik del svoje oborožitve pa tudi druga sredstva, ki jih je potrebovala, skrivala po bunkerjih, ki so bili na različnih delih slovenskega ozemlja, en del teh pa tudi v tujini in da ti bunkerji še vedno obstajajo, se ni izkazalo v Sloveniji. Kajti v Sloveniji, ne boste verjeli, kljub predloženim materialom, se je kriminalistična policija postavila na stališče, ki ga lahko preverite na posnetku javne seje, da se oni s tem ne bodo ukvarjali. To je točen citat. V tujini pa se s tem ukvarjajo. V tujini se sodi Mustači, v tujini se sodi zdaj oziroma naj bi se sodilo Silvu Gorencu, pa še nekaterih drugim, in v tujini se, kar je za ta primer najpomembneje, opravlja preiskave tudi v zvezi z orožjem nekdanje Udbe in tako v tem okviru so na avstrijskem koroškem pred nekaj leti našli cel bunker, poln vsega možnega materiala. To se pravi ne samo, da obstaja seznam teh bunkerjev, ne samo, da nesporno bunkerji obstajajo v Sloveniji, tudi v Sloveniji se je ene dva odprlo, vendar sta bila prazna, ampak obstajajo tudi še vedno polni bunkerji, kar je zelo zanimiv podatek. Treba je namreč vedeti, da po seznamu teh bunkerjev, ki je ravno tako v arhivu, so in po podatkih, ki so s tem vezani, nekateri bunkerji bili tudi minirani.

In zdaj si predstavljajte, kaj bi se zgodilo, če v enem od teh objektov, ki jih očitno naša kriminalistična policija nima namena preiskati, en otrok slučajno najde en tak skrit bunker in pri tem sproži mino. Koliko je eksploziva v teh bunkerjih sem imel priliko slučajno pred mnogo letih videti na lastne oči. V Kranju so namreč pred mnogo leti podirali nekdanjo policijo. In pri tem se je zgodilo nekaj zelo smešnega po svoje, kar bi pa imelo izjemno hude posledice lahko. Ko so že podrli fizično z bagerjem stavbo nekdanje policije, ki je bila v resnici iz dveh med seboj združenih stavb, se je izkazalo, da je v drugi stavbi skrit bunker, očitno orožje nekdanje Udbe, čeprav tega nihče nikoli na glas ni tako povedal. Notri so našli potem, kar je takrat poročal Gorenjski glas, če me spomin ne vara, približno 8 ton eksplozivnega orožja in, ne vem, koliko strojnic in, ne vem, kaj še vse. Ampak nekaj tistega materiala sem celo sam imel priliko videti, ko sem šel slučajno mimo, to je bilo ogromno. Če bi se tisto sprožilo, takrat bi podrlo ves center Kranja. Problem pri tem, zakaj se je to lahko zgodilo, je, po mojem mnenju zelo enostaven. Te stvari so bile konspirativne. In tudi policisti niso vedeli, da je v isti stavbi še eno takšno skladišče. Nekdo drug je vedel, pa slučajno ni bil obveščen, da mislijo stavbo podreti, pa bi kmalu prišlo do tragedije.

Ampak te stvari še vedno nekje obstajajo. Lahko, da so bunkerje tudi že izpraznili. Najbrž ne vseh, en del pa zagotovo, ker so dva prazna odkrili. In potem je to orožje zanesljivo končalo na črnem trgu. In če danes nekdo reče, da je orožje, ki je bilo uporabljeno za umor sicer podobno tistemu, ki ga je uporabljala nekdanja Udba, je pa iz črnega trga. Ne vem, ali bi se smejal ali jokal. Kajti očitno se je tam znašlo zato, ker nekdo ni opravil svojega dela, ki bi ga moral po zakonu. In nekdo bi moral za to odgovarjati.

V Sloveniji še vedno v tem trenutku nesporno dokumentirano obstaja 7.000 kosov orožja, ubojnih sredstev, tudi min velike moči, zažigalnih bomb, ki nekje ležijo, ki jih nekdo verjetno ima. Zanesljivo niso bile uničene, zanesljivo niso bile uporabljene, zanesljivo niso bile nikoli predene pristojnim institucijam, kar bi sicer morale biti. Na komisiji smo vse te podatke večkratno preverili, tudi pisno smo vprašali pristojne institucije in tiste posameznike, ki so odločilnih trenutkih preloma režima, uvedbe demokracije v Sloveniji zasedli ključna mesta. Enoten odgovor tistih, ki so bili prej na položaju in tistih, ki so bili kasneje, in institucij je bil, »nihče nikoli ni predal niti enega samega kosa.« Po zapisih, ki so v arhivu, se seveda da ugotoviti, da je bil običaj, da so pripadniki nekdanje SDV lahko svojo osebno orožje odnesli domov. Ker to orožje ni bilo uradno zavedeno, seveda, zanj nimajo dovoljenja in gre v bistvu za ilegalno orožje, razen če so ga na tak ali drugačen način kasneje legalizirali, kar je bilo možno.

Kar pomeni, da vse to predstavlja trajen in očiten dokumentiran vir ogrožanja življenja, varnosti, zdravja ljudi v Republiki Sloveniji. In za tiste, ki bi to morali preiskati, vsi dokumenti, ki so bili predstavljeni, vsa pričevanja, ki so bila povedana, ne zadoščajo. Rekli so, »mi se s tem ne bomo ukvarjali.« Potem se je zgodil umor v Izoli in potem se je zgodil še en umor, sicer z legalnim orožjem, v Ajdovščini. In tudi tam, ne boste verjeli, tisti, ki je streljal, se je izkazalo, da je zaveden kot nekdanji sodelavec Udbe, le da je ta imel orožje legalno, kot za samoobrambo, ker je bil nekoč menda zlatar. Ampak zanimivo, da jaz poznam primer nekoga, ki ima prodajalno orožja na območju, kjer je kar interes za to, in bi človek rekel, da je torej zanesljivo potencialno ogrožen, pa mu upravna enota nikoli ni izdala dovoljenja za nošenje varnostnega orožja. Ta ga je pa imel pa ni imel več zlatarne. Se pravi, ni imel več nobenih pogojev za to, da bi to orožje lahko imel za samoobrambo, ker ni več potreboval. Ko ni več razloga, po zakonu bi mu morali pač dovoljenje odvzeti oziroma vsaj preklicati dovoljenje za nošenje, lahko imaš potem posest, kar je zanimiv podatek. Skratka, spet veljajo očitno dvojna merila za vse navadne državljane in neka druga merila za nekdanje agente Udbe.

In zaradi vsega tega, gospe in gospodje smo predlagali priporočila, da naj državni zbor priporoči Vladi Republike Slovenije, da nemudoma sprejme ukrepe, ki bodo zagotovili odkritje kemičnih in drugih ubojnih sredstev za množično in tajno likvidacijo s katerimi je dokazano razpolagala SDV in ki ob spremembi režima maja 1990 niso bila predana demokratično izvoljeni Vladi ali pristojnim organom v sestavi, niti niso bila komisijsko uničena.  Vlada Republike Slovenije naj nemudoma sprejme vse potrebne ukrepe, da se bo preprečila splošna nevarnost, ki jo predstavlja ilegalna posest večje količine sredstev za množične in tajne umore. In drugič, državni zbor Republike Slovenije priporoča Vladi Republike Slovenije naj nemudoma sprejme ukrepe, s katerimi bo dosegla, da se razreši osebe, ki so v policiji in drugih državnih organih odgovorne, da se obstoj teh ubojnih sredstev ob prvih opozorilih ni preiskal in se ta sredstva in ali osebe, ki so z njim ali še vedno z njimi razpolagajo, niso odkrile.

Ob tem, ko je prišlo do smrti ljudi, ko je prišlo do umora policista, do umora zdravnika, je koalicija sprejela sklep, da to ni primerno za nadaljnjo obravnavo. Gospe in gospodje, z večino lahko izglasujete vse. Lahko tudi, da nebo zeleno in trava modra. Ampak resnice pa s tem ne boste v ničemer spremenili. Ogrožate življenja ljudi.