Mag. Branko Grims: »Poslanec zna prisluhniti ljudem ter uresničuje njihove želje.«
nedelja, 8. 1. 2012Glede na to, da so vam volivke in volivci podelili tretji poslanski mandat, nas zanima, na katere pretekle dosežke ste ponosni?
Objektivno je zagotovo največji dosežek napisati zakon, ki nosi svetovni rekord, da je bil dvakrat potrjen s strani ljudstva – na referendumu. Sicer pa sem kot gorenjski poslanec še posebej vesel, da sem lahko zagotovil vsa potrebna dovoljenja in denar v proračunu za cesto Hotemaže Britof ter projekt Gorki, ki pa ju Pahorjeva vlada žal ni znala uresničiti, vsaj ne v celoti.
Kaj je po vašem mnenju pri delu poslanca najbolj pomembno?
Da zna prisluhniti ljudem ter uresničuje njihove želje. In da poišče strokovna mnenja in podatke o zadevah, o katerih odloča.
Pogosto ste se zavzemali za projekte, ki bi bili dobri za Gorenjsko. Med njimi tudi projekt GORKI. Nam lahko poveste kaj več o tem projektu? Kaj se danes z njim dogaja?
Projekt se delno uresničuje, saj smo ga uspeli vrniti v proračun, od koder ga je Pahorjeva vlada prvotno črtala. A čas je minil in nikoli ne bo uresničen v celoti.
V preteklem mandatu ste bili predsednik Odbora za visoko šolstvo. Kaj menite o ideji ustanovitve gorenjske univerze?
Ideja je vredna podpore in sodelujem v odboru za pripravo ustanovitve gorenjske univerze. Na ravni Gorenjske kot celote za sedaj pri tem ugotavljam visoko soglasje vseh političnih sil in tega sem zelo vesel. Gorenjska potrebuje ljudi z znanjem in podjetniško miselnostjo.
Kakšna pa je vaša ocena razmer na visokošolskem področju?
Visoko šolstvo v Sloveniji je zelo kvalitetno. Toda na dolgi rok na katerem koli področju družbenega življenja samo konkurenca zagotavlja nadaljnjo krepitev kvalitete. Zato nasprotujem poskusom umetnega omejevanja števila univerz in podpiram vsak nov projekt te vrste. Naj se s kvaliteto uveljavi in dokaže v praksi.
Kakšna je vaša ocena aktualnih političnih razmer – na primer – oblikovanje takoimenovane koalicije za deblokado parlamenta, trenutna koalicijska pogajanja?
V interesu Slovenije je, da dobimo koalicijo, ki bo evropsko primerljiva in bo v Evropski uniji imela ustrezne sogovornike in podpornike. Daleč najmočnejša politična sila Evropske unije je EPP, ki združuje evropske stranke politične sredine in desne sredine. Zelo široka, po možnosti ustavna koalicija, pod vodstvom SDS bi bila zato Sloveniji v življenjskem interesu in lahko edina dejansko omogoči Sloveniji nov razvojni krog.
Kaj bi rekli o Sloveniji po dvajsetih letih samostojnosti?
Slovenija je v času Demosa stopila na pot, na kateri je bila dolgo zgled za vse novo nastajajoče države. Uspešno se je osamosvojila, zmagali smo v vojni za Slovenijo, vstopili v EU in NATO ter Schengensko območje brez meja in uvedli evro. Zadnja tri leta pa so bila za Slovenijo izgubljen čas. Danes se samostojnost države, varnost ljudi in kvaliteto življenja ne brani več toliko z vojsko, kot z uspešnim podjetništvom. Malo in srednje podjetništvo je motor gospodarstva vseh visoko razvitih držav, pri nas pa žrtev nenaklonjenega okolja, nedelujoče pravne države in finančne nediscipline ter obupnega bančnega sistema, ki je poleg politično podprtih špekulantov generator napihnjenega balona cen nepremičnin, zaradi katerega smo še prav posebej nekonkurenčni. Toda pokojni dr. Jože Pučnik je rad poudaril, da je demokracija samo pot, na kateri vedno znova sami odločamo o svoji usodi. V Sloveniji danes pogrešam bistveno več tistega civilnega poguma, tistega prizadevanja za evropske vrednote, za stvar, ki so omogočili zmago v vojni za Slovenijo. Upam, da se to povrne.
Bili ste tudi vodja delegacije Republike Slovenije v NATO PA, torej imate tudi vrsto stikov v mednarodnem okolju. Kakšen je po vaših izkušnjah ugled Slovenije med zavezniškimi silami oziroma kakšen je naš mednarodni ugled danes?
Slovenija zaradi stanja v osrednjih medijih sploh ne ve, kako velik ugled smo v mednarodni skupnosti imeli vse do konca leta 2008 zaradi zmage v osamosvojitveni vojni, vključitvi v EU in Zvezo NATO na osnovi neposredne odločitve ljudstva na referendumu in izjemno uspešnega vodenja Evropske unije. Pahorjeva vlada je s svojo zaletavostjo, ko je najprej gromovniško in neevropsko napovedala »blokado Hrvaške«, potem pa pred jeznimi reakcijami mednarodne skupnosti ne le pokleknila, ampak se kar ulegla z obrazom navzdol, ta kapital zapravila. S svojimi ideološkimi ekscesi (podelitev odlikovanja šefu UDBE, poveličevanje diktatorjev in totalitarnih znakov…) pa je Slovenijo v očeh tujih potencialnih gospodarskih partnerjev naredila za eksota in Sloveniji povzročila nepopravljivo trajno gospodarsko škodo ter okrnila naš nadaljnji razvoj.
Ob izdaji spominskega kovanca, na katerem je podoba Franca Rozmana- Staneta, ste opozorili na motiv peterokrake zvezde, ki je na kovancu in ki je na Poljskem prepovedan. Imate morda kakšne informacije s Poljske o tem motivu – ali kovanec tam sploh uporabljajo kot plačilno sredstvo?
Njihov zakon določa, da je vsaka javna uporaba totalitarnih simbolov (kljukasti križ, rdeča zvezda, snop s sekiro …) kaznivo dejanje in se kaznuje z dvema letoma zapora. In držav, kjer je to prekršek, je še več.
Kaj je, poleg predčasnih volitev, po vašem mnenju še posebej zaznamovalo v političnem smislu leto 2011?
Referendumski polom koalicije tranzicijske levice. Na referendumih ljudje odločajo o vsebini, o vrednotah. Zato je na referendumih mnogo manj prostora za predsodke, manipulacije, podtikanja, sovražni govor v osrednjih medijih, za sejanje strahu, za vse tisto torej, kar je v resnici odločilo sedaj že druge volitve zapored.
Kako ocenjujete retoriko v državnem zboru? Pogosto je namreč slišati očitke o sovražnem govoru …
Sovražni govor v Državnem zboru je redek in je odsev stanja družbe in medijev. Vsak sovražni govor je zavrženo dejanje. Vsak zase in vsi skupaj se moramo potruditi za dvig politične kulture. Toda odločilna je vloga osrednjih medijev, saj ti sooblikujejo in predstavljajo družbo in njene vrednote. Njihova prva naloga je, da vzpostavijo enaka merila za vse. Danes jih ni, goji se pravi kult dvojnih meril v škodo SDS in se s sistematičnim sovražnim govorom v osrednjih medijih načrtno razčlovečuje vsakega posameznika, ki zmore civilni pogum ter javno zagovarja vrednote EU in SDS.
Nekoč ste omenili, da dobivate tudi vrsto sovražnih, mestoma tudi grozilnih pisem … So ta pisma bila tudi takšne narave, da ste morali ukrepati?
Grozilna pisma so bolj folklora. Neprimerljivo bolj resno grožnjo varnosti in demokratični družbi predstavlja sovražni govor v osrednjih medijih v Sloveniji ter dvojna merila teh medijev. Če nekdo kaj zapiše o trenirkah, se zgraža in obsoja »na tri šihte«, ko se člana SDS enači z nacisti, obsodbe ni in odpove pravosodni sistem. Ko se je mene in moje bližnje zmerjalo z nacisti, so nekateri (vključno s takratnim predsednikom Društva novinarjev Slovenije in razvpitim komentatorjem Dnevnika) celo kar tekmovali v pritrjevanju, in to celo predstavljali kot »stroko«. Pravosodni sistem »ni našel razlogov za pregon po uradni dolžnosti«, zato jih tožim zasebno.
V poslanski skupini SDS je z Gorenjske tudi poslanka, ki se zelo rada ukvarja z raziskovanjem geološke sestave tal, sam pa ste diplomirani inženir geologije. Se še kaj ukvarjate, poleg politike, z geologijo?
Rad opazujem lepote narave, zbiram kristale, opazujem podvodno naravo, najbolj pa me zanima živa narava. Tudi tista, ki je hkrati uničevalna in gradi. Še danes večkrat za hobi pogledam na svetovnem spletu objavljene meritve največjih vulkanskih kalder in posnetke izbruhov. Študij geologije je zelo zahteven in ne moreš ga uspešno končati, če nisi romantična duša in estet, ki uživa v lepotah narave. In prava ljubezen ostane za vedno.
Znani ste tudi kot živi slovar Murphyjevih zakonov. Kateri Murphyjev zakon bi najbolj ustrezal opisu današnje situacije?
Iz celotnega Murphyevega zakonika bi zaenkrat izbral t.i. Gumpersenov zakon: »Verjetnost, da se bo nekaj zgodilo, je obratno sorazmerna naši želji, da bi se!« Nujno bo upoštevati še Murphyev zakon (politične) termodinamike: »Stvari se pod pritiskom poslabšajo!«, da bi lahko povsem razumeli O’Toolovo splošno pripombo k Murpyevemu zakoniku: »Murphy je bil optimist!«.
Kaj je vaš moto?
Kjer je volja, je način!Foto: SDS