Iskanje

Pridruži se

Mag. Branko Grims: Möderndorferjeva komisija je že od vsega začetka politično motivirana

Preiskovalna komisija, ki jo je vodil Jani Möderndorferfer, je bila ustanovljena zato, da bi nekateri odgovorni za pranje denarja v NLB, ki so tudi v sedanji vladi na položajih, dobili “odvezo”.

Mag. Branko Grims: Möderndorferjeva komisija je že od vsega začetka politično motivirana
Poslanke in poslanci so na včerajšnji izredni seji obravnavali končno poročilo o opravljeni parlamentarni preiskavi o ugotavljanju domnevnega pranja denajra in financiranja terorizma, jedrske proliferacije ter financiranja aktivnosti tujih obveščevalno-varnostnih služb v NLB ter domenvnega pranja denarja v NKBM. V poslanski skupini SDS poročila nismo podprli, razloge zanje pa je v stališču podal poslanec mag. Branko Grims.
 
Celoten magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.
 
MAG. BRANKO GRIMS: Spoštovani! Evropa se prebuja. Vsa Evropa se obrača v desno, k pravim vrednotam, k varnosti in panika na levici je strašna. Strašna je, to ste se lahko prepričali danes, ko je predstavnik Levice svoje poslanske kolege, kar celo skupino, naslovi s »svojat«, predsednik državnega zbora pa na to reagira šele po opozorilih iz klopi, da pač take grobe žalitve v parlamentu zagotovo nimajo kaj iskati. Če pa se pojavijo je nanje treba takoj reagirati.
 
Gospe in gospodje, danes obravnavamo poročilo posebne preiskovalke, ki je bila ustanovljena zato, da naj bi raziskala tisto, kar je bilo že raziskano s strani dveh pristojnih delovnih teles. Poročilo, ki je pred nami, ima eno zelo zanimivo lastnost, ki ji najdem neko paralelo v zgodovini. Poglejte, po drugi svetovni vojni je bil v Nemčiji, zahodnem delu vzhodnem ne, zelo izrazit proces denacifikacije. Prišlo je tudi do lustracije. To so opravljala posebna sodišča. Žal so se tega lotili z napačnega konca. Rezultat je bil, da so bili sorazmerno ostro obsojeni tisti na najnižjem nivoju. Tisti na vrhu, z izjemo tistih, ki so bili pač obsojeni v Nürnberškem procesu, to je bila izjema, ampak preostali blizu vrha, tisti, ki so dajali dejansko povelja, pa so dobili na koncu neke papirje, s katerimi so bili oproščeni, da so nedolžni. Nemci so jim potem rekli posmehljivo »persilschein« po tistem pralnem prašku Persil. In danes obravnavamo en tak »persilschein«, gospe in gospodje. Ne vem. zakaj se je to zgodilo, ampak za to naj odgovarjajo tisti, ki so to delo opravili.
 
Nekaterih odgovornih za pranje denarja v NLB poročilo preiskovalne komisije ne omenja
 
Ko gre za sam zapis, za same ugotovitve so te praktično v veliki meri enake tistim, ki smo jih že ugotovili, bodisi v Komisiji za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb bodisi v komisiji za ugotavljanje odgovornosti za tako imenovano bančno luknjo. Samo gradivo je obsežno. Tudi nekatere stvari so še nekoliko dodatno osvetljene, kar je dobro. Problem se postavi na koncu, ugotovitve. Gospe in gospodje, tam je pa »Persil schein«. Poglejte, samo če gremo po vrsti. Nekatera imena namreč bodejo v oči, ne zaradi ugotovitev te komisije, ampak zaradi tega, ker jih med ugotovitvami ni. Poglejte recimo Ministrstvo za finance. Ministrstvo za finance je vodil dr. Franc Križanič, soodgovorne so brez dvoma, glede na organizacijo dela in pristojnosti, državni sekretarki Helena Kramnar in mag. Mateja Vraničar. To so vse imena, o katerih smo že govorili pri obravnavi naših poročil. Tistih, ki jih je državni zbor že potrdil. V tem gradivu manjkajo.
 
Še bolj pa, mnogo bolj bode v oči Ministrstvo za notranje zadeve. Takrat ga je vodila Katarina Kresal, če kdo, bi moralo to ministrstvo opraviti svojo nalogo. Pa veste, kako se je to končalo?! To smo ugotovili na moji komisiji, da je nekdo napisal samo en zaznamek na papir, da naj se to zaključi, ker ni znakov kaznivega dejanja in to je bil konec procesa. Pazite, če vam kolo ukradejo, bo policija na koncu dala tožilstvu zapis, da pač ugotavlja, da je neznani storilec to in to in ga ovaja, ampak pač ni mogla ugotoviti, kdo je, ampak končalo se bo z zapisom tožilstvu. Zgodba o pranju ene milijarde evrov, kot se je na koncu izkazalo, iranskega denarja, pa se je končala brez kakršnegakoli obvestila tožilstvu. Veste, to so odgovorni tisti, ki so tam takrat bili. Bili so obveščeni, bili so obveščeni s strani Sove s posebnim dopisom, da se vse to dogaja, postopek je tekel, zaključil se je z eno opombo na enem kosu papirja. Kdo so to bili? Gospa Katarina Kresal – ministrica, mag. Goran Klemenčič – državni sekretar in Damjan Lah – državni sekretar. Ali ste že opazili vzorec, kdo manjka, komu je namenjen ta »Persil schein«, ki se mu reče poročilo Möderndorferjeve komisije? Ja, tistim, ki so v sedanji vladi. Zelo enostavno. Oni so nedolžni, njim je namenjen odpustek.
 
Pa poglejmo kaj je v zvezi z njihovim ravnanjem ugotovil KNOVS. Komisija, citiram: “je v konkretni zadevi presenetilo ravnanje KPK, ki ga je vodil dr. Goran Klemenčič. Prejeli so tajni dokument žvižgača iz Banke Slovenije, ki je kazal na sum storitve kaznivega dejanja pranja denarja. KPK je ocenila, da ni pristojna, zato so dokument po neformalni poti predali Policiji, NPU. Pred tem so dokument priredili z namenom, da zaščitijo žvižgača. Dokument je bil predelan do nerazpoznavnosti. Poleg tega pa nakazilo kaznivega dejanja niso posredovali Policiji na podlagi določb ZKP, kot jim to narekuje sklenjen sporazum med KPK in Ministrstvom za notranje zadeve ter Policijo z dne, 1. 6. 2010, ampak so dokument predali uslužbencu NPU, ki ga je odnesel na Policijo, kjer pa se je nato za njim izgubila vsaka sled. Ravnanje KPK v nasprotju z veljavnim sporazumom med KPK, MNZ in Policijo z dne, 1. 6. 2010, pomeni kršitev uradno določenega poslovanja uradnih institucij in za sabo potegne tudi odgovornost.” Ampak, to ni ugotovitev mene osebno, to ni ugotovitev KNOVS, to je ugotovitev, ki jo je potrdila z velikansko večino glasov ta sestava Državnega zbora Republike Slovenije. Ampak, tega, tega ta Möderndorferjeva komisija pa ni več opazila. Zakaj ga ni naštetega tukaj med Marko Kranjec, Franc Križanič, Samuel Žbogar, Borut Pahor? Zagotovo je njihova krivda objektivna, v tistem delu, ko so svoje delo opravljali malomarno oziroma sploh niso brali poročil Sove, tudi subjektivna. Ampak, ti ljudje manjkajo. Čemu je potem namenjeno bilo delo te komisije?!
 
In potem naprej. Manjkajo še imena od generalnega direktorja policije, Janka Gorška, pa potem pač uprave kriminalistične policije, Nacionalni preiskovalni urad, ki ga je takrat vodil Harij Furlan, in tako dalje in tako naprej. Vse to smo v resnici že tukaj obravnavali. Tukaj ni bilo treba odkrivati tople vode. Tudi popolni nesmisel je tisto, kar je bilo rečeno, da je problem, ker se ni izročilo papirjev. To so bile že ugotovitve, ki so bile tu, so bile verificirane in ste jih vsi imeli v rokah in so vsakomur dosegljive, saj so zapisane v papirjih, ki so v arhivu Državnega zbora Republike Slovenije dostopni vsakemu poslancu, ne samo preiskovalki.
 
Zdaj, kako je lahko do tega prišlo? Na začetku se je pač predsednik komisije zelo pritoževal, da pač je bil oviran. Zdaj oviran je bil najbrž samo sam od sebe, kajti morate vedeti, da gospod Möderndorfer je trdil, da vse, kar smo storili na Komisiji za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb, da je nezakonito, da smo presegli svoje pristojnosti, da torej ne bi smeli ne pridobiti za to materialov, ne bi smeli to pregledati, ne bi smeli ugotovitev napisati in nič od nič. On je trdil, da je vse popolnoma nezakonito, to je tudi danes ponovil. Ja, če je vse nezakonito, potem nezakonito pridobljenih gradiv tudi on ne sme uporabljati, ker bo sicer vse potem pravno nično. Tak je pač pravni postopek. No, seveda je v tem tudi velikanska neumnost oziroma sprenevedanje, kajti če bi bilo to res, kar trdi gospod Möderndorfer, potem tega ne bi obravnaval in ne bi potrdil državni zbor. Dejansko ga je državni zbor s tem, ko je to verificiral s svojim glasovanjem, postavil na laž. Toliko o njegovi neverodostojnosti. Je pa po kalimerovsko govoril, da ni dobil gradiv tudi od preiskovalke. Seveda jih ni mogel, zaradi tega, ker je za to bila posebna odločba sodišča in je bilo potem potrebno spoštovati postopek, sicer bi tisti, ki mu jih bi izročil, odgovarjal še lahko kazensko v primeru nadaljnjih tožb.
 
Möderndorfer nikoli ne bi smel postati predsednik preiskovalne komisije
 
Še bolj pa je zanimivo pritoževanje zaradi pripombe o predlogu za njegovo razrešitev. Gospe in gospodje, to ni bilo storjeno pred dvema mesecema ali kakor je on prejle rekel. Jaz sem to takrat povedal, preden je bil gospod Möderndorfer imenovan na to čelo. Opozoril sem, da je v konfliktu interesov. Če smo precizni, za kaj v resnici gre. Zakon pravi, če je bil sam ali katera od oseb odgovorna oseba v organu pravne osebe, ki je povezana pač s predmetom preiskovanja in tako naprej, tak poslanec, citiram: »Ne sme biti imenovan v preiskovalno komisijo.« Gospod Möderndorfer je bil predsednik kluba Olimpija, najprej začasni, potem pa trajni v obdobju od 2010 dalje pa do 2017, to se pravi v obdobju, na katerega se nanaša ta zgodba. In v tem obdobju je po poročilu, ki je nastalo leta 2016, prišlo do podpisa pogodbe, ki jo je podpisal prav gospod Möderndorfer v znesku 240.000 evrov oziroma po prvem poročilu celo 360.000 evrov dolga Novi Ljubljanski banki, nato pa je bil to predmet prisilne poravnave. To poročilo je bilo itak namenjeno prisilni poravnavi. In med največjimi upniki košarkarskega kluba Olimpije je bil tudi Furs, to se pravi davčna uprava, tisti, ki pač plačuje za vse, če želite, za šolstvo, zdravstvo, na koncu koncev, ki pridobiva denar davkoplačevalcev. In temu je ostal klub dolžan skoraj 190.000 evrov za obračun DDV. In se postavi vprašanje, ali je šlo v resnici za poskus, da se izogne plačilu davka oziroma davčnega dolga. V vsakem primeru je tukaj pod vprašaj videz nepristranskosti, kot ga pozna pravo, in že zaradi tega gospod Möderndorfer nikoli ne bi smel bit imenovan na čelo komisije, ki jo vodi. Če pa to potem danes še pač s posmehom sprejema, češ da je mislil, da se to nanaša, da ima tam odprt svojosebni račun, pa to seveda veliko pove o njemu, dejstev, pravnih dejstev in tega spornega konflikta interesov, ki je očiten, v ničemer ne spreminja, kajti predmet preiskave je bila prav NLB.
 
Bilo je tudi veliko pripomb na ugotovitve, ki jih je dal KNOVS. Med drugim na obveščevanje tujine. Poglejte, gospe in gospodje, KNOVS je ugotovil naslednje in to je spet potrdil s sklepi državni zbor, da je Sova s posebno obveščevalno informacijo obvestila 21 partnerskih služb, ni pa seznanila ameriške in izraelske službe z obrazložitvijo, da navedeni državi državljani niso zajeti v nakazilih iz NLB, kar pa seveda ne drži, saj se je notri našlo potem več tovrstnih transakcij. Med njimi tudi banko New York Mellon, celo predmet ene od preiskav v ZDA je eno od teh nakazil. Šele kasneje se je zaprosilo za podatke, ampak ni se pa zamenjalo vseh relevantnih informacij in zato smo ugotovili, da je bilo ravnanje do teh dveh partnerskih služb drugačno kot do vseh ostalih. Se pravi, tudi tukaj je očitno prišlo do neustreznega ravnanja in podobno je bilo tudi pri policiji, ki jo citiram, “UKP sploh ni zaprosil Interpol Nečije za sodelovanje oziroma podatke o transakcijah družbe Farrokh ltd., in ostalih, čeprav so bila sredstva preko NLB nakazana tudi na račun fizičnih in pravnih oseb OZRN.” Prav ZRN je bila prva na seznamu po prejemu nakazil iz NLB iz računov gospoda Farrokhzadeh. To se pravi, je tukaj nesporno do tovrstnih nepravilnosti prišlo.
 
Zdaj, da bi razčistili zgodbo, o kateri danes govorimo, sem poskušal urediti. O tem nihče ni bil posebej obveščen in sem predlagal umik stopnje tajnosti »zaupno« iz celotne zgodbe in vseh ugotovitev celotnega poročila KNOVS. Seveda pa bi za to potreboval soglasje vseh preostalih, ki so dali takrat dokumente in podatke. Žal moram reči, da z izjemno KPK so tako Sova kot policija in tudi Urad za preprečevanja pranja denarja zavrnili predlog, tako da tega ne morem storiti. Če bi to bilo še javno, potem bi bilo mnogo manj prostora za kakršnekoli reinterpretacije ali pa zanimive interpretacije bodisi samega dogajanja bodisi ugotovitev. Zlasti tudi zato, ker je en del tega, o čemer zdaj poroča, pač komisija Möderndorferja narejen po očitnem načelu. Enim se da odpustek, smo rekli »Persilscheinu« za gospoda Klemenčiča pa za vse druge, ki so v širši sestavi sedanje vlade in očitno je bila s tem namenom ta komisija tudi edino ustanovljena. In po drugi strani se hoče na se načine prinesti okoli ovinka tisto staro levičarsko finto. Saj veste, kaj je najstarejši trik levičarjev, da kaže na enega tam od zadaj, pa vpije “lejte tatu”, zato da ljudje ne opazijo, koliko globoko ima že levičar roko v njihovem žepu. In isto je tudi tukaj.
 
Zaradi tega so, seveda, na vse načine poskuša prilepiti zraven bodisi vlado Janeza Janše bodisi SDS. In se, recimo, ugotovi eno zelo zanimivo ugotovitev, tamle je celo, da je odgovorna za to, ker je imenovala dve leti prej ene, ki dve leti kasneje niso čisto ustrezno opravili svojega dela. Vsakdo lahko v dobri veri kogarkoli imenuje, ravno tako kot lahko volivci v dobri veri kogarkoli izvolijo. Je pa potem vprašanje sankcij takrat, ko do nepravilnosti pride, ampak za to je odgovorna tista vlada, ki je takrat na položaju ne pa una prej. To je res neverjetno, kako se pri nas na vse načine hoče kazati s prstom na druge, samo zato da se ne bi ugotovilo kdo je v resnici odgovoren za posamezno nepravilnost. Kajti, če pa bi šli na to, bi se pa srečali tudi z imeni nekdanjih državnih sekretark, ki pa so bile takrat v vladi, ki pa so, glej čudo, spet tudi v tej vladi. Aja, zaradi tega jih ni notri. Spet smo pri »Persilscheinu«. En odpustek, zato da se ne bi videlo, kdo je v resnici kriv. Ampak prepozni ste, kajti tisto poročilo, vključno z vsemi imeni, ki so v tem poročilu zajeta, je državni zbor že potrdil. Jaz samo upam, da bodo organi pregona in vsi, ki so odgovorni, korektno opravili preiskave o vsem – tudi o tistem, na kar zdaj vi opozarjate.
 
Komisija je politično motivirana
 
Pa sem trdno prepričan, da se bo izkazalo, kako zelo politično motivirana so bila nekatera vaša ravnanja in tudi nekatere ugotovitve, ki so tukaj zapisane. Pri večini tistega prvega dela bi se človek lahko strinjal, tisto, kar tlačite zraven na silo, zato ker vam slučajno politično paše, je pa hec. Vi zdaj poskušate na nek način izenačiti nekaj, kar verjetno niti ni prekršek – pa tudi, če je, je to samo prekršek –, z zelo hudimi kriminalnimi dejanji, kot je ena milijarda opranega denarja. Utemeljen sum za to.
 
Pri tem ste prej, ko ste navajali podatke, tudi precej manipulirali. Mi smo takrat govorili o tem, da strokovnjaki, ki se ukvarjajo s področjem tovrstne kriminalitete, vedo, da je pri tovrstnih poslih pranja denarjarecimo za državo, ki je pod embargom zaradi suma terorizma, financiranja proliferacije oziroma nakupa orožja za množično uničevanje, kot se temu po slovensko reče, da so te provizije tudi četrtino, pa celo tja do tretjine in več. In zaradi tega smo govorili o teh provizijah, vi ste pa potem to izenačili kar z bančnimi provizijami, pri čemer je sporen tisti del, po naših ugotovitvah, ko je banka samo v tem primeru oprostila plačilo provizij pri teh orjaških količinah zneskov gospoda Farrokhzadeha, domače podjetnike pa ne. Pa kakšno dvojno merilo je zdaj to? Če bi že koga, potem bi najbrž morali kvečjemu vse ali pa nikogar ali pa po enakih merilih pač vsaj en del naših podjetnikov, ne pa da se enega tujca oprosti, domače pa ne. Nekaj tukaj ne štima in najbrž je to jasno prav vsem in zato tudi ne razumem, da se v tovrstno polemiko sedanja Möderndorferjeva komisija sploh spusti, kajti brez dvoma gre tu za dejanje, ki je vsekakor očitno sporno.
Glede vseh nepravilnosti torej, ki so bile ugotovljene bodisi s strani prejšnjih komisij ali pa ki jih v svojem gradivu navaja sedanja komisija, tudi sam osebno pričakujem in tudi v SDS, da organi pregona svoje delo korektno opravijo. Namreč, zaradi tega, ker je edino pravilno, da se stvari postavijo na pravo mesto. Ampak pričakujem pa, da bo končno spoštovana norma enakosti pred zakonom, ne da se loči na tiste prvega in tiste drugega reda. Ne more biti pri preiskavi izenačeno nekaj, kar je utemeljen sum pranja denarja velikostnega ranga ene milijarde evrov in pa en morebiten prekršek od kogarkoli. To enostavno dobro veste, da ni isto in da je to samo odraz panike, o kateri sem govoril na začetku. Panika je odvečna in je nepotrebna, ker proces, o katerem govorimo, pač poteka neodvisno od naših, če želite, trenutkov, ki jih zdajle preživljamo v tem državnem zboru, vsekakor pa je zanimivo, da se na vsak način poskuša s tem preusmeriti pozornost od stvari, ki so očitno sporne, ki so bile že ugotovljene v tem državnem zboru in so bile tudi ustrezno potrjene. Najbrž zato, da se ne bi v državnem zboru mogli pogovarjati o za Slovenijo v danem trenutku pomembnejših stvareh.
 
Zato mimogrede še to omenim, bilo je tudi veliko govoric, kako naj bi se pridobilo neke dodatne papirje in podobno od Sove, to sem preveril; upam, da bo na zaprtem delu seje tudi direktor Sove, da vam lahko to potrdi neposredno. Namreč, nobenih tovrstnih dodatnih papirjev, nobenih dokumentov ni bilo, te ugotovitve so iste, so enake in so utemeljene na enakih papirjih, kot smo jih sami ugotovili. So pa te ugotovitve seveda take narave, da vzbujajo veliko skrb. Vzbujajo skrb o državi, v kateri živimo, če se zgodi, da nekoga, ki je bil ključni preiskovalec, ki je odgovoren za to, da se je zgodba končala, ravno on, z nekim zaznamkom na kosu papirja, brez poročila – pazite, brez poročila – tožilstvu, in se hoče tega človeka zaslišati, sicer v neki drugi zadevi, pa vendar, ker gre za utemeljen sum koruptivnega ravnanja, bi ta preiskava verjetno odprla marsikaj, in se ta človek ubije s padcem z lestve natanko en dan oziroma manj kot en dan pred tem zaslišanjem. To precej spominja na kakšen scenarij iz slabe ameriške kriminalke, ampak to, gospe in gospodje, je stvarnost, ki jo v Sloveniji živimo.
 
Zaradi tega pričakujem, kot sem dejal, pričakujem kot predsednik KNOVS, kot poslanec in kot predstavnik SDS, da se vse preiskave, vsi sumi kaznivih dejanj ustrezno preiščejo. Da se ugotovi, kaj je res, da se ugotovi, kaj je možno z zadostno stopnjo zanesljivosti dokumentirati in da se potem te ljudi tudi privede pred roko sodišča, pred roko pravice. In seveda pričakujem od sodišča, da se ne bo to potem končalo na tak način, kot se je v primeru Elanove banke, ko je sodnik pisal toliko časa utemeljitev izrečene sodbe, da je vsa zadeva absolutno zastarala. Upam, da je vsaj to naša skupna želja, da je skupna želja vseh, da če je karkoli bilo storjenega nezakonito, se pravi, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, da se to ustrezno tudi pregleda in sankcionira.
 
Gospe in gospodje, v SDS sicer cenimo storjene napore, ampak predlogov sklepov, zaradi tega, ker nekaterim v vladi, sedanji vladi, sedanji aktualni politiki, očitno namerno, dajejo odvezo, vsekakor ne bomo podprli.
Obvestilo o rabi piškotkov

To spletno mesto uporablja piškotke s katerimi zagotovimo najboljšo možno uporabniško izkušnjo in piškotke s katerimi merimo obiskanost spletnega mesta. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in opravljajo funkcije, kot so pomnjenje izbire jezika spletnega mesta ali merjenje časa obiska določene spletne strani.