Mag. Branko Grims: Minister za pravosodje mag. Goran Klemenčič ni več primeren za opravljanje funkcije

Branko Grims

Minister za pravosodje je grobo zavedel javnost z navedbami o naznanilu oziroma kazenski ovadbi KPK pristojnim organom v zadevi suma pranja denarja v NLB. V resnici je bi protokol grobo kršen, kar je bil eden od ključnih razlogov, da je bila preiskava v tej zadevi neuspešna in kasneje brez poročila tožilstvu, kar je posebna zgodba, tudi zaustavljena.

Poslanec SDS mag. Branko Grims je na današnji novinarski konferenci predstavil interpelacijo o delu in odgovornosti ministra za pravosodje mag. Gorana Klemenčiča.

»Interpelacijo smo vložili zaradi zavajanja javnosti v zvezi z njegovim ravnanjem na Komisiji za preprečevanje korupcije v zvezi s preiskavo milijarde evrov plačil iranskega denarja preko Nove Ljubljanske banke glede suma pranja denarja, financiranja proliferacije torej nakuponovanja orožja za množično uničevanje) in terorizma ter drugih dejanj in stališč ministra pri izvrševanju politične funkcije, ki imajo za posledico izgubljeno zaupanje v funkcijo ministra in v pravosodne institucije,« je prvi razlog za interpelacijo predstavil mag. Branko Grims

Nadaljeval je, da se verjetno vsi dobro spomnimo, da je sredi meseca junija minister za pravosodje izjavil naslednje: »Mislim, da leta 2011 smo bili s to zadevo seznanjeni preko žvižgača z nekim tajnim dokumentom Banke Slovenije, ki smo ga tudi posredovali v obliki naznanila oziroma kazenske ovadbe pristojnim organom.«  Mag. Grims je pojasnil, da je minister za pravosodje svojo izjavo kasneje še preciziral. »Ko pa smo stvari podrobno pregledali, smo ugotovili, da je obstajal poseben sporazum o sodelovanju med KPK in Policijo, na področju preprečevanja korupcije z dne 6. 1. 2010, kjer so bili očitno kršeni vsaj trije členi tega sporazuma: 3., 8. in 9. člen. Ti členi med drugim določajo predajo dokumentov skladno z določili Zakona o kazenskem postopku, neposredno elektronsko komunikacijo ter določitev in izmenjavo kontaktnih oseb, ki jim komisija potem lahko odstopi zadeve, ob hkratnem obveščanju Generalne policijske uprave, kadar komisija zadeve ne odstopi neposredno GPU.   Če bi KPK dokument posredovala v skladu s tem sporazumom, bi dokument imel dokazno vrednost v nadaljnji preiskavi,« je dejal mag. Grims.

Nadaljeval je, da v šesti točki popolnoma soglasno včeraj sprejetih ugotovitev Komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb v zadevi »posebno poročilo v zadevi proliferacija, pranje denarja in financiranja terorizma – primer Farrokhzadeh in NLB« piše naslednje: »KNOVS je v konkretni zadevi presenetilo ravnanje KPK. Prejeli so tajni dokument žvižgača iz Banke Slovenije, ki je kazal na sum storitve kaznivega dejanja pranja denarja. KPK je ocenila, da ni pristojna, zato so dokument po neformalni poti predali Policiji (NPU). Pred tem so dokument priredili z namenom, da zaščitijo žvižgača. Poleg tega pa naznanilo kaznivega dejanja niso posredovali Policiji na podlagi določb ZKP, kot jim to narekuje sklenjen Sporazum med KPK in MNZ ter Policijo z dne 1. 6. 2010, ampak so dokument predali uslužbencu NPU, da ga je odnesel na Policijo, kjer pa se je na to za njim izgubila vsaka sled. Ravnanje KPK v nasprotju z veljavnim Sporazumom med KPK, MNZ in Policijo z dne 1. 6. 2010 pomeni kršitev uradno določenega poslovanja uradnih institucij.« Poslanec SDS je dejal, da je bila ta ugotovitev soglasno sprejeta na KNOVS in v tej obliki so jo glede na magnetograme in priložene dokumente pripravile same službe in to je bilo tudi soglasno podprto na seji Državnega zbora.

»Izgovarjanje na nepristojnost kot izgovor za očitno kršitev protokola meče še dodatno senco na integriteto dejanj in izjav aktualnega pravosodnega ministra. Iz vsaj dveh poizvedb takratne KPK, pa tudi iz izjave ministra na seji KNOVS jasno sledi, da so se zavedali, da gre za utemeljen sum kaznivega dejanja in torej za očitno koruptivno ravnanje odgovornih, ki so opustili dolžnostno ravnanje, kar je prav definicija korupcije,« je povedal mag. Grims. Ob tem je dodal, da je pravosodni minister s svojim ravnanjem pa je dejansko opustil dolžnostno ravnanje, zato tudi njegovo ravnanje očitno ustreza definiciji korupcije po zakonu, ki pravi, da je korupcija vsaka kršitev dolžnega ravnanja uradnih in odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev ali oseb, ki se s kršitvijo lahko okoristijo, zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega. »To je 4. člen, 1. odstavek zakona o integriteti in preprečevanju korupcije,« je pojasnil mag. Grims.

»Minister za pravosodje je torej grobo zavedel javnost z navedbami o naznanilu oziroma kazenski ovadbi KPK pristojnim organom v tej zadevi. V resnici je bi protokol grobo kršen, kar je bil eden od ključnih razlogov, da je bila preiskava v tej zadevi neuspešna in kasneje brez poročila tožilstvu, kar je posebna zgodba, tudi zaustavljena. Takratni vodja preiskave je večkrat povedal, da bi bilo njegovo ravnanje in nadaljnje delo Policije brez dvoma bistveno drugačno, če bi imeli celovito informacijo - če bi dobili dokument žvižgača od KPK dejansko skladno s protokolom, ki pa prav v tem primeru takrat žal ni bil spoštovan. Po uradnem protokolu predan dokument bi bil zagotovo podlaga za nadaljnjo preiskavo. Da je bila prav necelovitost informacij razlog za neuspešen zaključek preiskav na Policiji sledi tudi iz drugih izjav neposredno udeleženih v teh postopkih,« je še pojasnil poslanec SDS.

Ob tem je dodal, da je minister za pravosodje mag. Goran Klemenčič tudi v odgovoru na poslansko vprašanje nasprotoval temu, da bi preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Sloveniji sploh lahko dobila vpogled v vsa zahtevana gradiva, ministrstvo pa je pod njegovim vodstvom za vlado prav tako pripravilo negativno mnenje, takšno stališče je zagovarjal tudi državni sekretar Darko Stare na seji odbora za pravosodje, ko je dejal: »zaradi tega tudi parlamentarna preiskava ne more načeloma zahtevati podatkov neposredno od neke d.o.o, karkoli, kot pravne osebe, ampak samo tiste, ki so posebej naštete v zakonu.« »To je bil razlog, s katerim je sodnica tudi odrekla prvotno možnost, da preiskovalna komisija pride do gradiv, vsa tovrstna oviranja preiskovalne komisije je kasneje v pravo luč postavilo šele ustavno sodišče, ki je pravico preiskovalne komisije do vseh zahtevanih gradiv in podatkov nedvoumno potrdilo in dodatno utemeljilo na načelih doslednega spoštovanja ustavnosti,« je povedal poslanec SDS.

Nadalje je poslanec mag. Branko Grims še opozoril na opustitev ravnanja, ko gre za imenovanja in kadrovske rešitve. »Tako je bilo popolnoma jasno, da je glede gospoda Masleše svoje povedalo Ustavno sodišče z razsodbo, gospod Klemenčič pa v ničemer ni ukrepal. Kdor molči, se strinja, je staropravno načelo in tega drugače ni mogoče razumeti. To pomeni nedopustno strinjanje ministra za pravosodje z grobim kršenjem človekovih pravic v slovenskem pravosodju,« je nadaljnje razloge za interpelacijo orisal mag. Grims.

»Poleg tega je tudi problem, ki se stalno pojavlja v času njegovega ministrovanja. Negativen odnos do drugih deležnikov, ko gre za usklajevanje zakonov in drugih odločitev ministrstva, ki zadevajo posameznike in skupine, kot na primer odvetniška zbornica, notarska zbornica, kjer je dajal ob stran strokovno utemeljene rešitve, najlepši primer tega smo videli ob spremembah zakona o kazenskem postopku, ko je nerazumno vztrajal pri rešitvah, proti katerim je bil velik del stroke, minister pa se ni hotel uskladiti na noben način, nasprotno, novele v obliki kot jo je predlagalo ministrstvo, ni podprl prav nihče, niti vrhovni sodniki, nasprotovali so ji celo ugledni profesorji kazenskega prava vseh treh fakultet v Sloveniji,« je pojasnil poslanec SDS.

»Minister se že vse od nastopa mandata obnaša arogantno in izključevalno do predstavnikov tistega dela stroke, ki si prizadeva urediti sistem pravosodja v  Republiki Sloveniji tako, da bi se naša država glede spoštovanja vrednot, norm in standardov čim bolj približala Evropski uniji. Minister je vedno dajal prednost ideologiji in očitno ideološko ter politično motiviranim rešitvam, kar je popolnoma nesprejemljivo in zato poleg prvega razloga za interpelacijo dodajamo še en razlog, to je odgovornost ministra mag. Gorana Klemenčiča zaradi nepriprave tiste zakonodaje na področju pravosodja, ki bi omogočila celostno reformo pravosodja in druge nujne spremembe, ki bi Slovenijo približale vrednotam, normam in standardom Evropske unije,« je dejal poslanec SDS.

Nadalje je mag. Grims še spomnil, da je ob nastopu mandata minister Klemenčič obljubljal obsežne spremembe, ki bi naredile evropsko primerljivo pravosodje tudi v Sloveniji, vendar pa smo bili priče stalnemu spreminjanju zakonodaje, ki je ostalo zgolj površno in navidezno, v same ključne spremembe, pa minister nikoli ni šel. »On je obljubljal rešitev sistemskih strateških vprašanj, ki vključuje gradnike pravosodnega sistema. Med zavezami v koalicijskem sporazumu je tudi trajni mandat sodnikov z daljšo poskusno dobo. A nič od tega se ni zgodilo,« je opozoril mag. Grims. Nadalje je dejal še, da to, kako je z njegovimi obljubami, kaže tudi naslednji primer: »Iz zaslišanja ministra je na vprašanje glede uvedbe penalne funkcije odškodnine kot evropsko primerljive dobre rešitve, ki bi dodatno utrdila načelo odgovornosti v slovenski družbi, mag. Goran Klemenčič glede nujnosti uzakonitve penalne funkcije odškodnine izrecno zatrdil, da se z njo »zelo strinja« in nadaljeval: »Penalna funkcija odškodnine je nekaj, kar zelo dobro funkcionira v sistemih, kjer jo imajo. Je pa za to potrebna sprememba zakonodaje. Osebno sem temu zelo naklonjen!« Kljub temu pa vse do današnjega dne za uresničitev te spremembe očitno ni storil popolnoma nič in se kaj takšnega niti ne predlaga,« je navedel poslanec SDS.

Po njegovih besedah je odgovornost ministra za pravosodje glede na vsa navedena dejstva tako subjektivna kot objektivna. »V skladu s 114. členom Ustave Republike Slovenije je vsak minister odgovoren za delo svojega ministrstva. Subjektivna odgovornost se nanaša na pristojnosti in naloge, ki jih izvršuje kot minister in je odvisna od njegove konkretne odločitve, da nekaj stori ali pa dolžno ravnanje opusti. Kar pa se tiče objektivne odgovornosti, pa naj citiram naslednje: objektivna odgovornost je v politični sferi dejansko nepogrešljiva, kajti v kompleksnih organizacijskih okvirih političnih institucij ter v okviru velike politične dinamike sodobne družbe, je pogosto nemogoče v zadostni meri ugotoviti vse vzročne povezave in stopnje morebitnega krivdnega ravnanja različnih subjektov v okviru državnih organov ter diferencirano uveljavljati politično odgovornost.« To je zapisal dr. Miro Cerar v reviji Teorija in praksa,« je še povedal mag. Branko Grims.

Glede na vsa opisana sporna ravnanja in izjave ministra Gorana Klemenčiča od katerega javnost upravičeno pričakuje, da bo v okviru svojih pooblastil skrbel za ugled funkcije, ki jo opravlja; da bo povečeval zaupanje ljudi v pravosodni sistem in delovanje državnih institucij na tem področju; da bo v okviru svojih pristojnosti skrbel za učinkovitost pravosodnega sistema in njegovo delovanje skladno z evropskimi normami, ter s tem tudi za dejansko in neovirano uresničevanje ustavne pravice do sodnega varstva ter izvršitve sodb v razumnem roku; je jasno, da mag. Goran Klemenčič ni primeren za vodenje ministrstva za pravosodje.

»Izhajajoč iz vsega navedenega vlagatelji interpelacije predlagamo Državnemu zboru RS, da po opravljeni razpravi izreče nezaupnico mag. Goranu Klemenčiču in ga s tem razreši s funkcije ministra za pravosodje,« je še povedal mag. Grims.

Ker danes odmeva tudi odločitev sodišča glede izločitve dokazov v zadevi farmacevtka, v kateri je ljubljanski župan Zoran Janković v zameno za spolne usluge farmacevtki uredil službo za nedoločen čas, je na vprašanje novinarke kako komentira odločitev sodišča, mag. Grims odvrnil: »Takšna dogajanja pričajo o tem, da imamo državljane prvega in državljane drugega reda. Prve pravosodje, če že ne ščiti, omogoči vsaj kakšen reden izhod, državljane drugega reda pa vemo, da se jih toži, se jim vzame hiša in za 200 evrov proda na dražbi. Dejstvo je, da je za neustrezno ravnanje sodstva – in trdno sem prepričan, da to, kar se je zgodilo, v neki demokratični državi popolnoma nesprejemljivo – vsaj objektivno odgovoren minister Klemenčič. Ta zadeva je kvečjemu dodaten razlog za njegovo razrešitev,« je dejal mag. Grims. Ob tem je bil še mnenja, da bi pravosodna šlamastika, kot je izločitev dokazov pri Zoranu Jankoviću, v normalni državi sama zadoščala za takojšen odstop ministra za pravosodje.

»To je zgodba, ki se v normalni državi niti slučajno ne bi mogla zgoditi. Nekdo, ki je kot žvižgač tvegal svojo kariero, da je dokument predal KPK, bi zaslužil vsaj to, da bi se ta dokument po ustrezni, formalni poti predalo naprej in da bi bil potem podlaga za nadaljnjo preiskavo,« je glede ravnanj Klemenčiča, ko je bil še šef KPK, ob koncu novinarske konference ponovil mag. Grims. Po njegovem prepričanju je želel Klemenčič celotno zadevo izkoristiti za lastno promocijo, na zadnje pa se je izkazalo, da je zgodba povsem drugačna, kot jo je Klemenčič predstavljal na začetku.

Besedilo interpelacije je na voljo tukaj.

 

Sorodne novice

 
PREDLAGAJ POSLANSKO VPRAŠANJE
Ste opazili problem, ki bi se mu vlada morala posvetiti?

Preverite, vprašajte, predlagajte.