Mag. Branko Grims: "Minister Virant govori eno, dela pa točno nasprotno"

Danes poslanke in poslanci obravnavajo interpelacijo o delu in odgovornosti ministra za notranje zadeve dr. Gregorja Viranta. Interpelacijo je v obravnavo zboru predložila skupina 10-ih poslank in poslancev, s prvopodpisanim mag. Ivanom Vogrinom. Stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke je predstavil mag. Branko Grims.

MAG. BRANKO GRIMS: Spoštovani. Vsem zbranim lep pozdrav. Danes je predsednica Vlade, gospa Alenka Bratušek, branila v svojem uvodnem nagovoru gospoda ministra Viranta z besedami, pač, ne razpravljati o tej interpelaciji bil pomagalo k, citiram: »normalizaciji političnega prostora«. In dejala, da se pač kažejo rešitve in napredovanja v slovenskem gospodarstvu in si to pač pripisala. Dovolite samo eno manjše opozorilo k tem besedam. Vsa vlada, z gospodom Virantom vred, je v tem trenutku soustvarjalka neverjetnih 28,8 milijarde evrov dolga, ki ga prelaga na  slovensko gospodarstvo, slovensko podjetniško in na naslednje generacije. Vsakemu otroku, ki čeblja v zibki ta vlada polaga v zibko 14.000 evrov dolga, za en avto, ki ga je ta vlada že »zagonila«, otrok ga bo pa plačal. Vsaki družini, ki išče stanovanje,  je ta vlada zapravila 56.000 evrov oziroma eno majhno hišo ali pa vsaj eno dobro stanovanje, ki ga bo ta družina morala plačati, videla  ga pa ne bo nikoli. Zato ne govorite o tem, da se ponuja ta vlada kot rešitev za slovensko podjetništvo. Vi niste rešitev, vi ste problem.

V tem problemu in v tem okviru pa ima gospod minister Virant še prav posebno mesto. Kajti, nihče ne govori toliko o etiki, o pomenu ravnanja in tudi včasih lika posameznega funkcionarja za ugled institucij, za ugled celotnega političnega sistema kot prav dr. Virant, ki vedno znova ponuja etične norme, pravilnike in vse ostalo. Ampak tudi nihče v slovenski politiki ne ravna tako dvolično kot dr. Virant, kajti on vedno govori eno, ravna pa točno nasprotno. Najlepši primer tega so nedavno objavljeni dokumenti v zvezi z nakupom avionskih kart, kjer je bilo ves čas zatrjevano, da on s tem osebno ni imel nič. Potem se je iz tiste korespondence, ki smo jo lahko videli v medijih, videlo, da je še kako imel, saj je to ravnal osebno. In sedaj se postavlja vprašanje, ki ste ga načeli mnogi že v svojih uvodnih nagovorih. Ali on v trenutku, ko ne opravlja neke funkcije, lahko potem pravzaprav, kot on reče, trpi očitke na račun tistega ravnanja, ki ga je opravljal takrat, ko na funkciji ni bil. Če bi to bil nekdo drug, bi morda tak ugovor še razumel.Vendar dovolite, da vam osvežim spomin. Ko je šlo za nekatere druge ljudi, je recimo leta 2013 prav gospod Virant izjavil, da mora imeti citirani funkcionar »razčiščene osebne in poslovne račune sicer si te funkcije ne zasluži«. Pri čemer gospod Virant takrat o ničemer ni ločil tisto, kar se je dogajalo v času opravljanja funkcije ali pa v času pred tem. Ali pa drug primer morda še bolj očiten, ko je šlo za poslanko prav Državljanske liste gospod Trudo Pepelnik, ki je pač odstopila po pogovoru z vodstvom stranke, berite z dr. Virantom. Potem je gospod Virant o tem pogovoru zatrjeval, da ni bilo nobenih pritiskov, zanimivo pa, da smo pa lahko takrat v medijih prebrali tudi, da je šlo za izjemno hude pritiske. No, ampak karkoli že, citiram gospoda Viranta, da si je s tem »postavila najvišji možen etični standard, ki mora veljati v politiki«. Zanimivo, to se pravi standardi takrat, ko gre za druge ljudi so izjemno visoki. Takrat, ko gre za gospoda Viranta se pa iznenada spremenijo. In zakaj se pravzaprav nikoli ne ugotovi, da je kaj narobe, ker prej je poudarjal, da so nekateri v sodnih postopkih, drugim je dala KPK negativno mnenje.Veste te stvari je zelo na zanimiv način danes osvetlil predlagatelj te seje. Moram reči, da je bilo še to za vse nas zelo poučno, ko je povedal, da je gospa, ki ima neposredno povezavo z bivšim namestnikom predsednika KPK-ja in je opravljala storitve in je solastnica firme, ki je opravljala storitve za Državljansko listo. Kateri predsednik je bil ravno v tistem trenutku verjetno ali pa malo pred tem ali za tem predmet preiskave. In poglejte čudo, ravno ta podpredsednik je potem v času ministrovanja gospoda Viranta postal iznenada ena od vodilnih oseb na Novi Ljubljanski banki, ki je v večinski državni lasti in se je sanirala z denarjem davkoplačevalcev. Če uporabim besede nekdanje visoke funkcionarke, podpredsednice LDS-a: »zaposlitev Roka Praprotnika v Novi Ljubljanski banki najbrž res ni kriminal, je pa zagotovo velika svinjarija«. In zato, gospe in gospodje, pri tej interpelaciji gre. Za vse tisto kar je in se je dogajalo v času o katerem govorimo, to je čas sedanje Vlade v kateri kot rečeno ima gospod minister Virant prav poseben položaj.

Danes ste že bili priče, ko je gospod Virant na široko razpravljal o tem, na podoben način kot prej predsednica Vlade, kako je policija izjemno strokovna in učinkovita. Saj mu pravzaprav kar pritrjujem. Ampak, veste tudi tukaj gre za isto nerazumevanje, ki sem ga poudaril že v uvodu, ko sem govoril o gospe Bratušek, ki se je poskušala promovirati kot rešiteljica slovenskega podjetništva, ki ga v resnici točno njena Vlada vsak dan obremenjuje z novimi in novimi davki do te mere, da preprosto tega ne zdržijo več, niso več konkurenčni in prihaja do nazadovanja. Rešuje nas v resnici samo dejstvo, da smo člani Evropske unije, evrskega območja in da Evropska unija kot celota že dalj časa napreduje. V Nemčiji so v tem času imeli v bistvu že dva razvojna cikla, Nemčija je pa naš največji razvojni partner in končno se je po strahovitem padcu le začelo nekaj tega odražati tudi v Sloveniji. Ampak to ni zasluga te Vlade, to je zasluga okoliščin, ki gredo hvala bogu Sloveniji oziroma slovenskemu podjetništvu v korist. Med tem, ko slovenska Vlada še enkrat poudarjam ni rešitev za slovensko podjetništvo ampak problem taka kot je, ker pač prekomerno troši, ker obremenjuje z vedno novimi in novimi dajatvami, z vedno novimi in novimi davki pač to slovensko gospodarstvo. In tudi tista lekcija na ustavnem sodišču, ko je dejansko dobila predsednica Vlade ustavno pravno nezaupnico, saj je padel zakon na katerega je vezala vprašanje svoje zaupnice, očitno ni zalegel nič.

V tem primeru, ko pa govorimo o policiji pa enako. To, da policija dobro deluje, kljub takemu ministru, kot je, je samo dokaz visoke usposobljenosti in profesionalnosti slovenske policije, ne pa njegovih osebnih zaslug, kot se je poskušal tukaj promovirati. V čem pa so te njegove zasluge? Da je kar nekaj zelo, zelo spornih stvari, ki jih je iz materialnega področja danes prikazal tukaj že predlagatelj te seje, da gre za zelo zanimiva poslovanja, ki verjetno bi bila lahko predmet kakšnega zelo podrobnega pregleda, ampak tisto morda še ne bi bilo tako zelo bodlo v oči, če ne bi te stvari imele tudi nadaljevanja v tem obdobju, ko pa je on minister in ko je za karkoli kot minister tudi soodgovoren, seveda izrecno in osebno odgovarja za področje, ki ga on pokriva. Je pa kot član vlade soodgovoren tudi za vse drugo kar se dogaja in mene ne bo nihče prepričal, da ni bil obveščen o tem, da je v nekem podjetju saniranem z denarjem davkoplačevalcev, v beri Novi ljubljanski banki, iznenada zaposlen gospod Rok Praprotnik, namestnik vodje KPK, ki je nekatere tako vehementno rušila, pri nekaterih pa sploh ne opazi, da bi bilo kaj narobe. Merila bi morala biti pa enaka za vse. Nerodna zadeva, ali ne? To bi bilo lahko konec koncev tudi predmet kakšne policijske preiskave. Jaz osebno mislim, da so tukaj kakšni elementi kriminalnega ravnanja. Korupcija konec koncev po spremembi kazenskega zakonika, nekatera koruptivna dejanja pa še posebej, so zdaj zajeta tudi v kazenskem zakoniku, novem, ki ga je sprejela ob koncu svojega mandata vlada Janeza Janše in je moderen in zelo, zelo dobro ureja te stvari na evropsko primerljiv način. Se pravi bo tukaj še zelo zanimivo, če so merila enaka. Gre za vse.

Ko gremo pri tej interpelaciji naprej, lahko tudi ugotovimo, da je marsikaj od tega kar je bilo predstavljeno, predstavljeno na način, da tisto kar počneš sam, pripisuješ drugim. Gospod Virant se je v nekem trenutku v svojem zagovoru sam zagovoril, ko je uporabil izraz čistke, govoril je konkretno o mariborski upravni enoti, če ste ga pozorno poslušali, da je tam marsikaj za počistiti. To je zelo zanimiv izraz, če ga uporablja politik, ko govori za kadrovske menjave, kar pomeni, da se je za hip pokazal način razmišljanja in v tej luči seveda tudi njegov zagovor v luči njegovih lastnih besed, njegov zagovor njegovega ravnanja, ko je šlo za menjavo dveh že imenovanih načelnikov oziroma načelnico in načelnika upravne enote, ki nista mogla niti nastopiti svojega mandata pošteno, pa jih je že zamenjal, seveda odražata prav to, kar je on v bistvu tukaj povedal, ko je uporabil izraz čistka. To pa je seveda politična odločitev, to nima s stroko potem več nobene zveze in zato je v resnici v teh primerih šlo. Če pa gre za političen kriterij, ki nima s stroko več nobene zveze, potem je pa to seveda še kako lahko predmet interpelacije, ker gre za očitno zlorabo funkcije, ki jo ta posameznik upravlja. V tem primeru seveda je to gospod minister Virant, ki ima o etiki in strokovnosti v politiki, dajmo to še nekajkrat ponoviti, tako izjemno veliko vedno znova za povedati. Ga še enkrat citiram, ko je šlo za njegovo lastno poslanko, gospo Trudo Pepelnik, »da bi moral vedno biti najvišji možen etični standard, ki mora veljati v politiki.« Pa naj ga gospod minister pri sebi pokaže in naj danes tukaj odstopi in končno gre. Mislim, da bi bilo to za politiko izjemno, izjemno koristno.

Tudi vse ostalo, kar ste lahko slišali v uvodnem nagovoru, očitno drži in v času smo lahko že dobili razmnožene nekatere dokumente, tisti, ki jih želite vam jih bo zagotovo predlagatelj z veseljem odstopil in si jih skopirate, recimo o opravljeni tej delavnici, vsaj načrtu zanjo, tako kot je bilo predstavljeno. Gre za prav tisto gospo o kateri smo prej govorili, pa še vse ostalo o čemer je predlagatelj govoril. Vse je podprto z ustreznimi dokumenti. Zdaj, če gospod minister kaže s prstom na druge člane svoje stranke, češ da so oni odgovorni, ko je šlo za kakšne druge primere, je ta isti gospod Virant vse kar je kdorkoli storil, pripisal potem vodstvu tiste stranke. Konkretno predsedniku. V danem primeru je na to nekoliko pozabil, ampak tudi pri njem samem se bo moral enkrat navaditi, da so enaka merila za vse in če jih želi on vzpostavljati za druge, jih mora najprej in najbolj pri samem sebi.

Prej je bilo izraženo pričakovanje, da ga bo koalicija podprla z njegove strani. Nekaj takega je bilo razumeti tudi predsednico Vlade. Samo v tem primeru je vendarle tukaj ena stvar odprta. Jaz nisem tako prepričan, da so vsi v vladi tako navdušeni nad dvojnimi merili, ki se vedno znova kažejo pri načinu dela gospoda Viranta. Tisti, ki se s tem strinjajo in ki štejejo, da je gospod Virant odličen simbol te Vlade, ker pač govori eno, dela pa točno nasprotno, ga bodo zagotovo podprli. Tisti, ki se s tem ne strinjajo, bodo verjetno to izrazili na drug način.
V dokumentu o interpelaciji so navedene konkretne rešitve in problemi, ki predstavljajo osnovo za to interpelacijo. O teh smo prvič v zgodovini dobili tako pitijski odgovor, da ga je bilo mogoče natisniti na dveh straneh. V preteklosti je bilo to seveda drugače. Kar je odraz po mojem mnenju preprostega dejstva, da protiargumentov, ki bi ji dali na mizo, ni bilo. In zaradi tega je bila danes ta uvodna predstavitev samega ministra tako agresivna, ker če nimaš argumentov, potem se seveda zatečeš k agresiji. Argumentov pa v danem primeru ni mogel imeti, ker tukaj gre za vprašanje tistega osnovnega ali sodi v Vlado nekdo, ki uporablja dvojna merila, ki tudi v lastnem nagovoru uporabi izraz čistko, da je nekoga poslal z namenom, da čistko opravi, pred tem je seveda to vedno zanikal. Ali tak človek sodi na ministrsko mesto? Jaz trdim, da ne. Da je edino odgovorno, da tak človek te svoje funkcije ne bi več opravljal, ne v tej ne v katerikoli drugi Vladi. V bodočih vladah bodo odgovorno odločali ljudje na volitvah. In tam sem prepričan, da bo nastopil trenutek resnice za gospoda Viranta in za vse tiste, ki ga bodo podpirali. Po drugi strani se pa bojim, da za vse nas že v tem trenutku nastopa trenutek resnice zaradi težkih okoliščin v katerih smo in v katerih še toliko manj ne bi smelo nikoli biti prostora za dvojna merila zato, da se govori eno, dela pa čisto nekaj drugega in simbol tega je prav gospod Virant. Nekaj tega sem že citiral. Lahko poiščem še mnogo drugih podobnih izjav, ki jih vsi zelo dobro poznate. Poznate pa verjetno tudi vsi vedno znova njegove predloge, da se vse ureja s pravilniki o katerih bi potem govorili, o etiki pa z etičnimi normami in vrednotami. Kako je s tem, smo si lahko ogledali pri vprašanju, če osvežim spomin samo zadnjo zadevo, letalskih kart, ko se je reklo, s tem nisem imel nič. Potem so bili objavljeni dokumenti. Ne samo, da je imel, ampak on osebno jih je »rihtal«, šlo pa je za karte, ki navadnim državljanom sploh niso dostopne. Tudi funkcionarjem ne. To je zanimivo. To so karte, ki so dostopne samo zaposlenim v Adrii Airways pa za člane njihovih družin, recimo če gredo nekam, pa da jih vzamejo s seboj in nikomur drugemu, razen gospodu Virantu.

To je pa že zelo zanimivo. S tem, da tega gospod Virant pravzaprav ni počel v času, ko bi bil povsem izven politike, kajti pred tem je on že bil državni sekretar in minister. In v tistem obdobju je bil, pod narekovaji, »malo na čakanju«, preden je svojo kariero nadaljeval. To se pravi, nikakor ni mogoče pristati na trditev, da takrat s tem ni imel ničesar. Bil je pač prisoten v politiki in – to je to. In kot je on sam rekel, mora funkcionar imeti razčiščene osebne in poslovne račune, sicer si te funkcije ne zasluži. Boljše samokritike, ki si jo je sicer izrekel nehote, pa vendar, si sploh ni mogel izreči. Ob tem naj vas spomnim še na to, da je gospod Virant ravnokar očital vsem, da gre za zlorabo, ker da davkoplačevalci plačujejo naše plače. Mi smo po ustavi dolžni opozoriti, če ocenimo, da nekaj v državi ni v redu, da nekaj pri delu vlade ni v redu. In če konkretno pri nekem ministru nekaj ni v redu, je za to ustavni institut interpelacija. In tega smo uporabili. To se pravi, gre točno za uresničevanje tistega, kar je pravica in dolžnost po sami ustavi. Če pa se govori o zlorabah, veste, to je bilo pa za trenutek pri gospodu Virantu, ko nam je očital plače, tako, kot da smo za hip gledali tisti znani srbski film »Ko to tamo peva«. Kdo pa je bil tisti funkcionar, ki je vedno grmel proti zlorabam poslanskih oziroma funkcionarskih privilegijev, potem pa kot bivši minister potegnil 66 pa še nekaj tisoč evrov in obenem v istem obdobju, po pisanju medijev, zaslužil 95 tisoč evrov z različnimi svetovanji, delom na fakulteti in podobnim. To je pa čista zloraba tega instituta, kajti ta institut je namenjen tistim, ki ne bi mogli najti dela, ne bi mogli drugače najti sredstev za preživljanje, da ohranijo nek standard, saj so nekaj storili za to državo. Če pa v tem času sami več zaslužijo celo, kot so dobili tam tega nadomestila, je pa to čista zloraba tega instituta. In tak človek nima najmanjše pravice komurkoli kadarkoli govoriti ne o etiki ne o morali, še najmanj pa očitati plačo in govoriti o njegovih privilegijih, kajti vsakdo bi najprej lahko počistil pred svojim pragom, gospod Virant pa prvi. In če govorimo o normalizaciji političnega prostora – ta izraz je uporabila prej gospa Alenka Bratušek -, največji prispevek k normalizaciji političnega prostora bi bil, če bi enkrat že odšla ta koalicija in Vlada in bi imeli volitve. Do takrat pa se lahko za normalizacijo političnega prostora tudi v sedanjem okviru stori s tem, da se danes glasuje za interpelacijo in za odstop dr. Viranta. V Poslanski skupini SDS bomo to seveda tudi storili.