Mag. Branko Grims: Koalicija želi s spremembo volilne zakonodaje maskirati njihovo grobo kršitev človekovih pravic

Člani in članice Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo so na včerajšnji seji obravnavali novele t. i. volilne zakonodaje oziroma predloge sprememb naslednjih zakonov: zakon o volitvah v državni zbor, zakon o državnem svetu, zakon o volitvah predsednika republike, zakon o Vladi republike Slovenije, zakon o lokalnih volitvah in zakon o lokalni samoupravi. Novele zakonov je vladajoča koalicija Stranke modernega centra, Socialnih demokratov in Demokratične stranke upokojencev napovedala takoj po državnozborskih volitvah leta 2014, z njimi pa naj bi po njihovih besedah želeli rešiti »anomalijo«, ki jo ima Slovenija kot ena redkih držav na svetu, in sicer, da je lahko nekdo, ki je obsojen na več kot 6 mesecev nepogojne zaporne kazni, denimo, poslanec ali predsednik vlade.

Pri tem je potrebno poudariti, da je koalicija predvidene spremembe volilne zakonodaje spisala v času, ko je bil predsednik SDS Janez Janša v zaporu in ko Ustavno sodišče še ni izdalo odločbe, s katero je bil proces Patria razveljavljen. Glavni razlog koalicijske odločitve, da spiše spremenjeno volilno zakonodajo, je tako na včerajšnji seji razkril poslanec SDS mag. Branko Grims: »Parlamentarna večina v tem državnem zboru si je na začetku tega mandata privoščila nekaj, kar se v parlamentu nikoli ne bi smelo zgoditi. Grobo je posegla v temeljne človekove pravice ne samo izvoljenega poslanca, ampak vseh, ki so volili tistega poslanca, in z nekim, za lase privlečenim izgovorom, odvzela mandat predsedniku SDS Janezu Janši. Kasneje je, seveda, Ustavno sodišče to povrnilo nazaj, ampak škoda je bila v tem delu nepopravljiva, to vsi veste, za tisto obdobje, ko je on v parlamentu manjkal. To se pravi, zaradi grobe kršitve človekovih pravic je sedaj potrebno nekaj maskirati. In maskira se to s tem, da se na široko sprejema cel paket, ki je milo rečeno problematičen,« je dejal mag. Grims in dodal, da je edina rešitev, ki jo v SDS podpiramo, tista, ki sledi odločbi Ustavnega sodišča, in sicer, da je potrebno invalidom omogočiti dostop do vseh volišč.

»Prvo, kar je pri tem paketu problem, je, da bi takšna stvar morala imeti direktno ustavno podlago, kajti sicer je potem ob ustavni presoji predmet tehtanja vrednot in ustavnih pravic. V takšni obliki, kot je koalicija to predlagala, to zagotovo ne zdrži, niti teoretično. Problem tega je, da ustava daje pasivno in aktivno volilno pravico vsakomur, ki ima državljanstvo, ki je dopolnil 18 let in ki mu ni odvzeta opravilna sposobnost. Drugo, kar je, je še mnogo pomembnejše. Ravno zgodba, na katero je koalicija s svojim protiustavnim ravnanjem nehote opozorila, je svarilo. Kajti, kaj je bistvo te zgodbe? Da sodbe lahko potem tudi padejo. In če bi bile vmes volitve, in bi takšna volilna zakonodaja kot jo predlaga koalicija, veljala, potem nekdo na volitve sploh ne bi mogel iti. V primeru predsednika SDS bi mu bile dvakratno kršene njegove človekove pravice – prvič z očitno protiustavno sodbo in drugič bi mu bile kršene s tem, ko ne bi mogel kandidirati, in bi bil štiri leta izločen iz političnega življenja. To se pravi, ne samo, da zakon nič ne rešuje, ampak zaradi prakse, ki smo ji bili priča, bi pomenilo samo to, da bi kršitev postala popolnoma nepopravljiva,« je opozoril mag. Grims in dodal, da je glavni problem celotne zgodbe v tem, da v Sloveniji nimamo pravosodnega sistema, v katerega bi vsi zaupali, ampak imamo pravosodni sistem, ki ne sproži preiskave zaradi 600 zločinsko pomorjenih po 2. svetovni vojni, nemudoma pa sproži preiskavo zaradi enega tvita.

Po mnenju mag. Grimsa je torej celoten paket predlaganih zakonov en velikanski »blef«, celo če spustimo tisto, kar je pravno sporno. Kajti govori o nečem, kar je volivcem znano, jasno na dan glasovanja. »In sedaj si postavimo vprašanje, ki je hudo praktično: Ali je dopustno omejevati volivcu možnost, da izvoli kogar hoče s svojim znanjem in znanimi podatki, zato, ker je tisti, ki naj bi o tem odločal bolj pameten od samega volivca? Verjetno ni, če izhajamo iz temeljnega načela, da vsa oblast izhaja iz ljudstva, potem imajo pravico izvoliti, kogar hočejo. In zadnje volitve so bili ravno iz tega vidika skrajno sporne, kajti z neko zlorabo pooblastil in institucij se je nekoga vrglo tik pred volitvami v zapor. To je zanesljivo vplivalo na udeležbo in na odločitve volivcev, kar je z demokratičnega vidika katastrofa in volitve bi bilo potrebno ponavljati, kar pa vam seveda ne pade na pamet.«

V primeru, da bi državni zbor z dvotretjinsko večino vendarle potrdil predlagane spremembe, smo v SDS pripravili dva amandmaja. S prvim smo želeli uveljaviti določbo, s  katero za poslanca, državnega in občinskega svetnika, predsednika republike ali predsednika vlade ne more kandidirati nekdo, ki je storil naklepno dejanje in bil obsojen na nepogojno kazen za več kot 6 mesecev. Z drugim amandmajem pa smo predlagali, da se z odvzemom mandata sankcionira tiste, za katere bi se izkazalo, da so sodelovali v načrtnem, grobem, sistematičnem kršenju človekovih pravic v okviru prejšnjega režima kot pripadniki ene od tajnih služb v prejšnjem režimu.

V nadaljevanju seje so se zvrstile razprave nekaterih poslancev, med drugim tudi poslanke SD Bojane Muršič, ki je razpravljala o visokih etičnih in moralnih standardih, ki bi jih po njenem mnenju moral imeti izvoljenec ljudstva. Mag. Grims se je na njeno razpravo odzval z besedami: »Ne samo, da bi res potrebovali pojočo travico, ki bi zapiskala vsakič, ko bi nekdo izrekel neresnice, poglejmo na vse skupaj z malo humorja. Visoki moralni in etični standardi sedanje koalicije se končajo približno tam, kjer se kupuje rdeče jopice (opp. poslanka SD Bojana Muršič je na občinske stroške kupovala rdeče jopice za svojo stranko in šele po nekaj mesecih po tej aferi odstopila kot podpredsednica državnega zbora), ali pa če se ukrade kakšna paštetka, če pa nekdo v vladi »rukne« 20 tisoč evrov, potem je pa nedotakljiv in najboljši v vladi. Tisti pa, ki zavozi arbitražni sporazum, ki se bo ravnokar neslavno končal, tisti je pa sploh nedotakljiv. In vi se sklicujete na visoke moralne in etične standarde, krasno!«

Pred glasovanjem o predlaganih spremembah t. i. volilne zakonodaje je poslanec SMC Jani Möderndorfer prosil za odmor, po katerem je sporočil, da koaliciji ni uspelo zbrati potrebne dvotretjinske podpore za spremembe, zato je predlagal, da se odločanje preloži na eno izmed naslednjih sej. Mag. Grims se je na predlog odzval z naslednjimi besedami: »V imenu SDS izražam globoko nestrinjanje s tovrstnimi igrami. Ta paket zakonodaje, ki je sramota tega parlamenta, ker je vezan na grobo kršitev človekovih pravic in ustavnih načel, ki ste ga naredili z odvzemom mandata enemu izmed poslancev, pa ne velja kršitev le zanje, ampak za vse volivce, ki so volili njega in njegovo stranko, se valja po parlamentu že dve leti. In zdaj prekinjati sejo po vsem tem času in ugotavljati, da nimate zadostnega števila glasov, je še dodatna sramota. Edino skladno z visokimi moralnimi in etičnimi standardi, demokratičnimi načeli in pravno državo, na katere ste se sklicevali, bi bilo dvoje. Prvič, da bi celoten paket umaknili brez izjeme in potem kasneje lahko skupaj vložimo tisto spremembo za dostopnost invalidom, skladno z ustavno odločbo. In drugič, da bi vsi, ki ste v tem parlamentu zavestno kršili človekove pravice, ker ste bili pravočasno opozorjeni, enkrat že pokazali minimalno odgovornost in skladno z visokimi moralnimi in etičnimi standardi, demokratičnimi načeli in pravno državo odstopili s svoje funkcije.«