Mag. Branko Grims: »Koalicija očitno ne želi učinkovitega parlamentarnega nadzora nad obveščevalnimi službami.«

Priče smo absurdnemu stanju, da tisti, ki so prisegali na pravno državo in pravni red, grobo kršijo pravni red, pravno državo in človekove pravice in temeljne svoboščine. Poslanec SDS mag. Branko Grims je na današnji novinarski konferenci spregovoril o noveli zakona o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb, ki ga je v parlamentarni postopek vložila poslanska skupina Zavezništva Alenke Bratušek ter o problematiki ustanovitve Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb.

Poslanec mag. Grims je spregovoril o tem, da sta v omenjeni noveli sporna predvsem predlog, da naj se o sestavi Komisije za nadzor obveščevalnih in parlamentarnih služb ne bi več glasovalo kot o celoti ter da bi parlamentarna komisija morala vnaprej natančno napovedati vse podrobnosti izrednega parlamentarnega nadzora.

»Ta zakon je dokaz za to, da se zakonov ne sme pisati ad personam in je tipičen primer tega, kako se zakonov ne dela,« je bil jasen mag. Grims. Poslanec je pojasnil, da sedaj veljavni konkretni zakon v parlamentu ščiti manjšino, »torej da ne more nihče posegati v to, koga posamezne stranke predlagajo v komisijo in da imajo vse možnost in pravico predlagati svojo izbiro.«  Po predlogu zakona iz vrst zavezništva Alenke Bratušek, pa bo večina s svojimi glasovi lahko določala, kdo se ji zdi primeren za komisijo in kdo ne. »Pri tem so predlogi, zakaj je to potrebno in ki smo jih že slišali, blago rečeni smešni, saj odražajo popolno neznanje tistih, ki so to novelo pripravljali,« je dejal poslanec SDS.

Nadalje je spregovoril o izrednem nadzoru varnostnih in obveščevalnih služb, kar je orodje parlamentarne komisije, ki te službe nadzira. »To, da bi se moral vsak predlog za izredni nadzor jasno opredeliti, pomeni, da bo nadzirani lahko pospravil vse pod preprogo in  se tega nadzora ne bo moglo več izvajati. Tak nadzor bo sam sebi namen,« je dejal mag. Grims in ocenil, da je to, da bi se vse pometlo pod preprogo, očitno cilj predsednika vlade, kajti njemu je podrejena največja obveščevalna služba v Sloveniji.  Ob tem je še dodal, da smo »spet priče temu, da ena od strank v takoimenovani opoziciji opravlja smetarske naloge za tiste na oblasti.« »Očitno je en sam cilj vsega tega, to pa je, da učinkovitega parlamentarnega nadzora vsaj še nekaj časa ne bi bilo,« je bil jasen poslanec SDS.

Mag. Grims je spregovoril tudi o posebnih metodah in sredstvih, ki se lahko uporabljajo samo v točno določenih primerih in v začetni pripravi predkazenskih postopkov.  »Ko se proti nekomu vloži obtožnica, s temi metodami in sredstvi nima nobene zveze več,« je dejal  poslanec SDS mag. Grims. »To se pravi, da je to, kar se navaja kot izločitveni razlog za konkretni primer,  popolna oslarija. Ravno tisti, ki je predlagatelj tega zakona, torej Jani Möderndorfer, je lahko v tem trenutku opazovan s posebnimi metodami in sredstvi in bi moral biti  po tej logiki izločen iz te komisije,« je dejal mag. Grims. Poslanec SDS je še dejal, da kdor je pisal novelo zakona o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb, je bil ali popolnoma nestrokoven ali pa je imel drug cilj, »ki se kaže iz tega, da se jemlje možnost strankam, da same opravijo izbor za člane komisije po svoji presoji.« 

Po njegovih besedah želi koalicija člane parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb izbirati na način, ki nima nobene zveze z demokracijo in parlamentarnim nadzorom, »kvečjemu z oviranjem in preprečevanjem parlamentarnega nadzora.«

Mag. Grims je nenazadnje spregovoril še o dogajanju v povezavi s poslanskim mandatom Janeza Janše.  Opozoril je na mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki se ga je zavrglo, ker koaliciji ni bilo všeč in se začelo ustanavljati komisijo pravnikov, zgolj zato, da se stvari zavlačuje in da se lahko »polije čim več gnojnice po SDS.« 

»Če gremo na pravno argumentacijo, v resnici pri poslanskem mandatu Janeza Janše ni nobene pravne dileme. Tudi Evropsko sodišče za človekove pravice je v več primerih že nekajkrat jasno opredelilo, da se nekomu, ki ima mandat, dobljen na volitvah, le tega v nobenem primeru ne sme omejiti. Če  pa bi hotel kdo karkoli preprečiti, bi moral izločitveni razlog vnaprej zapisati v zakon in takšna oseba ne bi smela kandidirati,« je dejal poslanec SDS mag. Grims. Ob tem je še povedal, da odvzem že potrjenega kandidata pomeni kršenje aktivne in pasivne volilne pravice.

»Priče smo torej absurdnemu stanju, da tisti, ki so prisegali na pravno državo in pravni red, grobo kršijo pravni red, pravno državo in človekove pravice in temeljne svoboščine. Ključna pri tem sta predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez in predsednik vlade dr. Miro Cerar,« je dejal mag. Grims. Poudaril je, da bi prav onadva morala zaustaviti farso glede ustanavljanja Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb in zahtevati od vseh, da se KNOVS vzpostavi. »Z vsakim dnem, ko pristajajo na to farso, pa sami evidentno kršijo pravni red in prispevajo h kršitvi človekovih pravic in svoboščin,« je zaključil mag. Grims.