Mag. Branko Grims: Kako bodo tisti, ki so bili neposredno vpleteni v afero pranja denarja v NLB, preiskovali sami sebe?

Zadnji dan septembrske seje državnega zbora so bila na dnevnem redu ustna poslanska vprašanja predsedniku vlade. V imenu poslanske skupine SDS je vprašanje v zvezi z afero pranja denarja v NLB postavil mag. Branko Grims.

Celoten magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.

MAG. BRANKO GRIMS: Hvala. Vsem prav lep pozdrav. Že približno tri mesece je znano, da je v Sloveniji prišlo do nečesa, kar pravzaprav se v normalno polno delujoči pravni demokratični državi sploh ne bi moglo zgoditi. Da je preko banke v javni lasti, torej Nove Ljubljanske banke, bilo plasirano za približno milijardo dolarjev, po nekaterih podatkih celo za milijardo evrov denarja iz države Irana, ki je bila takrat pod embargom zaradi proliferacije. Se pravi, poskusov nabave orožja za množično uničevanje. S tem, da je za ta denar utemeljen sum, da je šlo za pranje denarja. In to za potrebe proliferacije, za potrebe tajnih služb in tudi za financiranje terorizma. O tem smo opravili preiskavo na dveh komisijah. Poročili je obravnaval državni zbor prav na tej seji. In po napovedih, o tem naj bi glasovali danes, naj bi obe doživeli praktično soglasno podporo. Če se to zgodi in če se bo to zgodilo, bomo lahko rekli, da je državni zbor opravil svojo nalogo.

Ta naloga je potem smiselna samo, če ima zgodba ustrezen pravni epilog. To se pravi, da to postane zgodba o odgovornosti. Da se stvari razišče, da na nek način organi pregona, pravosodni organi, vse institucije v državi, ki so bile s tem povezane opravijo popravni izpit, da ugotovijo, kaj se je dejansko zgodilo, da se ugotovi natančno kje, kdaj in kdo je kršil zakon, da se izpeljejo v celoti ustrezni postopki in da, seveda, doživi zgodba tudi sodni epilog. Da pa bi se to lahko zgodilo, je prvi pogoj, da se za to zagotovijo ustrezni pogoji, da stečejo neovirane preiskave, da jih pač ne vodijo tisti ljudje, ki so bili neposredno vpleteni v te zgodbe že takrat, ko so se odvijale, pred sedmimi leti, da se potem ne bi ponovilo kaj takega, kot se je, recimo, na primeru policije, ko niti ustreznega poročila tožilstva ob zaključku takratne preiskave ni bilo pa je to najbolj normalno in zakonito ravnanje.

Gre torej za vprašanje, gospod predsednik vlade, kaj boste storili, kako boste ukrepali, da zagotovite ustrezno preiskavo in ustrezen sodni epilog in ali boste od ljudi, ki so bili neposredno vpleteni v to zgodbo, zahtevali, da zapustijo svoje položaje, svoje funkcije, mesta, ki jih opravljajo zato, da bi lahko omogočili s tem nevtralno, dejansko neovirano, celovito in uspešno preiskavo?

DR. MIROSLAV CERAR: Hvala lepa! Spoštovani poslanec mag. Branko Grims, najprej naj načelno odgovorim, da se vlada, ki jo vodim, še kako zaveda pomembnosti izvajanja ukrepov na področju boja proti pranju denarja, financiranju terorizma, širjenja jedrskega orožja in se zavedati, da vse to mora biti usklajeno z mednarodnimi standardi in evropsko zakonodajo. Zato smo tudi v teh treh letih, ko naša vlada deluje na tem področju, v Sloveniji izvedli številne aktivnosti.

Leta 2015 je Slovenija izvedla svojo prvo nacionalno oceno tveganja za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, na podlagi katere je vlada konec leta 2016 sprejela akcijski načrt za odpravo zaznanih tveganj. Oktobra 2016 smo pripravili nov zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, ki je nadomestil zakon iz leta 2008. Poleg samega prenosa evropske zakonodaje je ta zakona uvedel tudi nekatere novosti, ki so bile potrebne za učinkovitejši sistem preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Konkretna sprememba, ki je bila uvedena, je bila predvsem podelitev inšpekcijskih pooblastil Urada za preprečevanje pranja denarja z namenom, da bi se izboljšal sistem preprečevanja pranja denarja in teh drugih nepravilnosti na tem področju, ki sem jih omenil, se pravi, da gre za boljši nadzor med zavezanci in večja učinkovitost izvajanja preventivnih ukrepov.

V zvezi s tem vašim konkretnim vprašanjem bom kot predsednik vlade v tej fazi seveda predvsem skrbno spremljal ugotovitve vseh treh pristojnih komisij državnega zbora, kajti vemo, da se v državnem zboru ukvarjajo z zlorabami v slovenskem bančnem sistemu, preiskovalna komisija, tudi Komisija za na nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, ustanovljena je bila pa tudi letos posebna preiskovalna komisija, ki jo vodi poslanec Jani Möderndorfer, to je Preiskovalna komisija o ugotavljanju domnevnega pranja denarja in financiranja terorizma, jedrske proliferacije ter financiranja aktivnosti tujih obveščevalno-varnostnih služb v tujini v Novi Ljubljanski banki.

Tako, da želim si kot predsednik vlade, da bi predvsem te komisije državnega zbora uspešno opravile svoje delo, da bi potem lahko pristojni organi tudi iz tega vira dobili dodatne informacije za svoje ukrepanje. Naj pa zelo jasno povem, da, seveda, kot predsednik vlade pričakujem in to pričakovanje sem zelo jasno kot zahtevo naslovil tudi na pristojna ministrstva, ki jih, seveda, naslavljajo naprej na pristojne organe, da če je prišlo do kakršnihkoli nepravilnosti do pranja denarja ali podobnih zlorab bančnega sistema ali drugih institucij, bo treba, seveda, to nemudoma zdaj odkriti in seveda stvari tudi sankcionirati. Če se bo izkazalo, da je kakšna oseba tudi konkretno za to kazensko ali drugače odgovorna, seveda bodo stekli ustrezni postopki. Tako, da jaz, seveda, absolutno pričakujem, da bodo organi opravili svoje delo, tisto ki ga v preteklih letih, še posebej v letih, ko te vlade, ki jo vodim, še ni bilo, ko tudi sam še nisem bil pravzaprav del politike, da se bo iz tistega obdobja zdaj več razčistilo in da bomo ugotovili, zakaj je šlo in kaj se je dogajalo.

Bi pa rekel, da je treba le poudariti, da utemeljenost suma o pranju denarja in financiranja terorizma v Novi Ljubljanski banki za enkrat s strani državnega tožilstva, ki je o zadevi uvedlo predkazenski postopek, še ni niti potrjena, niti ovržena tako, da čakam tudi na to informacijo in zagotavljam, da seveda kot predsednik vlade bom še naprej bdel nad stvarjo in priganjal pristojne organe inštitucije, kjer je to moja pristojnost, da opravijo svojo nalogo. Kot rečeno pa verjamem, da bo tudi državni zbor, upam, da bo in verjamem, da bo uspešen. Hvala lepa.

MAG. BRANKO GRIMS: Hvala. Poglejte, komisiji državnega zbora, tako preiskovalka o bančnem sistemu kot Komisija za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb, ki jo vodim, sta obe že uspešno končali svoje delo. V KNOVS smo s sklepom komisije vse ugotovitve in vsa gradiva, ki so bile podlaga za te ugotovitve, že posredovali pristojnim organom, se pravi tako policiji kot tudi generalnemu državnemu tožilcu. O tem naj bi za preiskovalko danes odločal državni zbor. In glede na napovedi je pričakovati, da bo, seveda, tudi to sprejeto in da bodo tudi ta še dodatna gradiva šla na pravi naslov. Državni zbor lahko ugotavlja samo eventualno politično odgovornost, seveda, v okviru komisij, ki imajo to pristojnost. Tako da tukaj gre za več od tega. Gre za vprašanje neodvisne preiskave pristojnih institucij organov pregona, ki morajo ugotoviti tudi morebitno kazensko odgovornost.

In tukaj je, poglejte, normativ, ki velja po Evropi, mogoče ponazoriti s primerom Kop iz Švice. Ker je bil samo dan sum, namig, da je bil mož ministrice Kopove vpleten v zlorabo notranjih informacij v nekem podjetju, zasebnem podjetju, je ministrica takoj odstopila zato, da bi omogočila neodvisno preiskavo, da bi bila preiskava nevtralna in verodostojna, da bi se okrepilo zaupanje ljudi v institucije, ki v Sloveniji, mimogrede navadni ljudje po navadi rečejo, da vsaka država ima svojo mafijo, pri nas ima pa mafija svojo državo. In tukaj je priložnost, da z zgledom omogočite, da se to stori na ustrezen način in da pozovete vse tiste, ki so bili vpleteni, da se umaknejo s svojih funkcij, da omogočijo s tem dejansko nevtralno neovirano preiskavo, ki mora biti celovita in mora biti taka, da bodo ljudje povrnili zaupanje v institucije države in v državo kot celoto.

DR. MIROSLAV CERAR: Hvala lepa. Saj bom čisto kratek, ker v bistvu se strinjam s tem, da mora biti preiskava, kazenski postopek ali katerikoli drug kaznovalni postopek izveden korektno. Naj opozorim, da, seveda, državno tožilstvo kot celota je neodvisen, torej avtonomen organ pregona. Vemo, da imamo v naši državi po ustavi že zagotovljeno tudi neodvisnost sodstva. Tako, da pričakujem, da v teh postopkih kolikor bodo tekli kazenski postopki, bodo vsi ti zakonski pogoji izpolnjeni. Skratka, tu se politika ne sme in se ne bo vmešavala v to.

Prav tako pričakujem, da tudi v vseh drugih postopkih, ko bo treba nadaljevati s temi, bi rekel, seznanitvenimi preiskavami bodo zadeve izpeljane korektno v skladu z zakonom. Če ne bodo, bomo pač ukrepali, ampak to je pa tudi vse. Ne morem pa zahtevati več kot to, da se pravna država pač maksimalno izvaja, to kar počnem ves čas in za kar se zavzemam že ves čas od vstopa v politiko in se bom tudi v prihodnje. Hvala.

MAG. BRANKO GRIMS: Poglejte, ko smo obravnavali poročila, je tudi s strani poslancev SMC bila razprava, ki je govorila o tistem, o čemer je bilo rečeno globoka država. Se pravi o tem, da ima nekdo mimo formalnih organov odločanja, mimo tistega, ker piše v slovenski ustavi, da ima oblast samo ljudstvo in da je vse drugo zgolj uresničevanje oblik te oblasti. Da ima torej nekdo tako moč, da lahko po eni strani doseže, da se nekaj takega preko bančnega sistema izpelje, in po drugi strani, da izklopi vse nadzorne mehanizme ali pa jih tako zavre, da so praktično neučinkoviti in da zadeva v nobenem pomenu besede ne doživi epiloga. Parlament lahko ugotavlja, kot sem dejal, političnoodgovornost.

Taka razprava, kot jo predlagam, da naj opravi Državni zbor, je po mojem mnenju idealna priložnost za to, da se enkrat v tej družbi spregovori o odgovornosti. Odgovornosti ne samo tistih, ki neko dejanje naredijo, ampak tudi vseh tistih, ki taka dejanja, kadar so kršitev zakona, kadar so v neskladju z zakonom, kadar so neetična, omogočajo oziroma ne storijo tistega, kar jim nalaga zakon oziroma funkcija, ki jo opravljajo. Sama definicija koruptivnosti pravi, koruptivnega ravnanja, da je to takrat, ko zaradi pričakovanja kakršnekoli koristi, lahko je to tudi politična korist, pač ne opraviš dela ki bi ga po zakonu moral. In v danem primeru je očitno, da je šlo tudi za to. To se pravi, je bila taka razprava odločna, ker bi lahko postavila nove standarde, ki jih ta država še kako potrebuje. In spomnil bi, gospod predsednik, da ste bili nekoč izvoljeni na čelo izvršilne veje oblasti kot predsednik najmočnejše stranke prav na osnovi programa, katerega temelja sta bila etika, pravna država in boj za pravičnost in pravno državo ter odgovornost na vseh nivojih. Sedaj je priložnost, da se o tem spregovori, in da se postavi nove standarde, torej da se to tudi udejanji.